Najprej nekaj vprašanj. Si ženska? Če je odgovor da, lahko prvi odstavek preskočiš, vsekakor pa nimam nič proti, če prebereš objavo, ki jo pravkar pišem. Si moški?Če je odgovor da, pozorno preberi naslednje vprašanje. Ali obstaja kakšna, pa četudi zelo majhna, možnost da bi nekega dne lahko bil moj mož? Če ta možnost obstaja, pa čeprav je 0,00001 odstotka, ta objava ni namenjena tebi in je nikakor ne smeš brati. Blog je poln takšnih in drugačnih objav, ki bodo zate veliko bolj koristne.
Če smo razčistili, kdo sme brati to objavi in kdo ne, lahko začnem iz knjige Zakaj moški ljubijo mrhe, avtorice Sherry Argov, prepisovati navodila iz priročnika za moške. 1. Najprej ji reci, da za pogovor ni izbrala pravega trenutka. Pravega trenutka za pogovor seveda nikoli ne bo. 2. Očitaj ji, da je vse razumela narobe in da je preveč občutljiva, še preden ji sploh prisluhneš. 3. Z izgovori kolobari takole. V ponedeljek in sredo jo prepričuj, da je njena reakcija pretirana, v torek in četrtek, da je preobčutljiva, čez vikend pa, da si vse skupaj samo domišlja. 4. Zamenjaj temo pogovora. Reci: “Menstruacijo boš dobila, kajne?” 5. Če tudi to ne bo pomagalo, se začni prepirati. Bodi nepopustljiv in jo ves čas obtožuj, da je prepir pravzaprav začela ona. 6. Če ima ona šest dobrih argumentov, ti pa le enega napol sprejemljivega, se osredotoči zgolj na to podrobnost. 7. Ne popusti. Ves čas ji zastavljaj vprašanja o tem svojem napol dobrem argumentu in ne čakaj na odgovor. Če bo odnehala, to razumi kot svojo zmago. 8. Če je povsem očitno, da ima prav ona, se spravi na kakšno njeno napako, ki s trenutnim prepirom sploh ni povezana. 9. Poskrbi, da boš imel na zalogi vedno kakšno “neodvisno strokovno mnenje”. Sklicuj se na ljudi, ki jih ne pozna. Reci na primer: “Celo X in Y se strinjata z mano in menita, da tvoje zahteve niso razumne.” 10. Ko ti bo skušala vse še enkrat razložiti, samo zavijaj z očmi. 11. Postavi se v vlogo njenega domačega terapevta. Prepričuj jo, da si je za vse kriva sama. “Zakaj si delaš toliko težav?” 12. Štej, kolikokrat bo kaj ponovila in jo na to neusmiljeno opomni. 13. Vsa zadeva je podobna boksu. Udarec z levico, z desnico hiter sunek v brado in potem umik. 14. Po prstih lahno poplesuj naprej. 15. Ne pozabi, da je vedno kriva ona. To je tvoja različica. Drži se je.
Po hudi tragediji, ki se je ta konec zgodila v Sloveniji, so mnogi po spletnih forumih in portalih spraševali, zakaj sta otroka sploh bila pri mami in ne pri očetu, ki je nedvomno bil primernejši roditelj. To pa je sicer vprašanje, ki ga jaz zastavljam že več let oziroma pišem, da je pri nas edino, kar mamo lahko “stane otroka”, to, da jo zalotijo s heroinsko iglo v žili. V vseh drugih primerih je očetovo skrbništvo nad otrokom znanstvena fantastika. To, da otroka dobi mama, je pri nas nekaj najbolj samoumevnega in če berete forume, na katerih pomoč iščejo tisti, ki se ločujejo, vam je kaj hitro jasno, da ženske sploh ne pomislijo na možnost, da otroci ne bi ostali z njimi. Še več, enakega mnenja so očitno tudi moški.
Nekje sem zasledila podatek, da v Sloveniji 96 odstotkov otrok dodelijo mamam in samo 4 odstotke očetom in da je ta statistika v drugih evropskih država veliko bolj v prid očetom. Imamo v primerjavi z drugimi državami tako dobre mame, tako slabe očete ali pa samo neustrezen sistem? Zakaj mama in zakaj vedno mama?
Če so knjige o Jadranu Krtu zaznamovale moja najstniška leta, je bila Strastna zapravljivka aka Rebecca Bloomwood nedvomno tista, ki sem jo v svojih odraslih, ne pa tudi zrelih, letih najraje brala.Moja junakinja je zdaj v kinu, jaz pa sem v hudi dilemi. Iti, ne iti? Iti, ne iti? Iti, ne iti? Zakaj dilema? Nikoli nisem bila velika ljubiteljica filmov. Zame so nadaljevanke in nanizanke. Ne kakršnekoli, humoristične. Filmi so preprosto predolgi. Če sem jih že gledala, je bilo to v pižami. Na kavču. Še večkrat pa ob kavču. Iz neznanih razlogov jaz zelo rada sedim na tleh, naslonjena na kavč. V kino sem šla enkrat na tri leta in to je mojim potrebam povsem zadoščalo. Potem se je v mojem življenju pojavilo eno prijazno in lepo bitje, ki za potrebe spleta nima imena, ampak je samo princ. Povabil me je v kino in na pijačo. Prvič, drugič, tretjič … Ko sva bila v kinu četrtič, tega se zelo dobro spominjam, me je zeblo in mi je dal svojo bundo, da sem se pokrila. Še zdaj imam v nosu vonj po njegovi bundi, vonj po njem. Skoraj vsak teden sva šla v kino. Od filmov, ki sva si jih ogledala, so mi najbolj v spominu ostali Mali otroci. Mislim, da je bil to najin drugi film. Ko pomislim na Kolosej, pomislim nanj. Odkar ga ni, je bilo kar nekaj filmov, ki sem si jih hotela ogledati, vendar sem si vedno rekla: “Mah, ne, brez njega to ne bo to.” Ko sem pred novim letom izvedela, da v Kolosej marca prihaja moja Rebecca, sem začela pripravljati strateški načrt z delovnim naslovom Ogledati si Strastno zapeljivko in se ob tem ne cmeriti, kot da je konec sveta. Nekaj mladeničev je prijazno ponudilo pomoč pri izvedbi tega načrta, vendar sem jih morala tako ali drugače zavrniti.To bi šele bil jok.Moški, ki ne bi bil princ. Šla bom s prijateljico. Kar bo, pa bo. V življenju se dogajajo tudi veliko hujše stvari kot obisk Koloseja brez princa.
Sicer sva se z Rebecco “spoznali” na zelo Rebeccin način. Beograd. Knjižni sejem. Vrečo sem imela že polno knjig, ko sem zagledala rožnate platnice, ki so ne samo klicale moje ime, kričale so ga. Bogsigavedi, koliko denarja sem že zapravila tistega dne in bogsigavedi, katerega od Rebeccinih izgovorov sem uporabila, ko sem sama sebi dovolila kupiti knjigo. Pomembno je samo to, da sem jo kupila. Začela sem jo brati na avtobusu, ko sem se vračala v Ljubljano, in nisem je spustila iz rok. Carinikov niti pogledala nisem, ko sem šla ven kadit, sem jo vzela s seboj. Prišla sem tja do stote strani in doma nadaljevala z branjem, kakor hitro je bilo mogoče ali če hočete, čim se je moj tedanji življenjski partner spravil spat. Smejala sem se, smejala in smejala. Ko sem obrnila zadnjo stran, sem že bila na Amazonu in naročila nadaljevanji knjige. Takrat so bile samo tri knjige, zdaj jih je že pet.Sophie Kinsella je namreč o Rebecci Bloomwood napisala pet knjig.
Oja, prekleto dobro se zavedam dejstva, da film niti približno ni tako dober kot knjige, pa vseeno, ogledala si ga bom. S čim me je Rebecca osvojila? Predvsem z izgovori. Z neštetimi izgovori, ki si jih je izmislila, da je sebi opravičila nakup stvari, ki jih, verjemite, sploh ni potrebovala. Predvsem pa z izgovorom, da gre za naložbo, ker ne boste verjeli, je to izgovor, s katerim jaz sebi opravičujem nepotrebne nakupe. Na primer: “Če zdaj kupim ta parfum, mi potem, ker imam doma še pet parfumom, leto in pol ne bo treba kupiti parfuma. V bistvu sploh ne zapravljam. Parfum nedvomno potrebujem in v bistvu je izjemno pametno, da ga kupim zdaj, kajti čez leto in tri mesece, ko bi ga tako ali tako morala kupiti, bo dražji. Pravzaprav ne zapravljam, ampak varčujem.” Ne, to ni Rebeccin izgovor, je kar lepo Žogcin. Enak izgovor lahko uporabite za karkoli, za petnajste čevlje, za dvajseto krilo, za trideseto majico. Vedno pride prav. Že res, da jaz za razliko od Rebecce nimam polne denarnice kreditnih kartic in nisem dolžna vsem mogočim in nemogočim bankam, hvalabogu, vseeno pa menim, da sva si malo podobni. In ko sem že ravno omenila banke … Joj, kako sem se smejala, ko sem brala njeno dopisovanje z bankami. Ker so pri nas v Sloveniji, razumite, če morete, izdali četrto knjigo iz zbirke o Strastni zapeljivki, ne pa tudi prve, druge in tretje, se boste morali zadovoljiti z mojimi prevodi teh pisem. Ki gredo nekako takole …
“Draga gospodična Bloomwood, zahvaljujemo se vam za ček za 43 funtov, ki je prispel danes. Žal čeka niste podpisali. Brez dvoma gre za napako, zato vas prosimo, da ček podpišete in nam ga vrnete. Gotovo se zavedate, da s plačilom zamujate že osem dni.” To je pismo iz ene od veleblagovnic, v katerih je Rebecca imela kreditno kartico. Pred tem pismo je prejela pismo, v kateri jo je ta ista veleblagovnica obveščala, da dolguje 235 funtov in da je minimalno plačilo, ki ga mora nakazati, 43 funtov. Ampak šment, istega dne ji je ta veleblagovnica poslala tudi pismo z neverjetno ponudbo. Toliko in toliko točk zbere, če kupi to in to, toliko in toliko točk, če kupi ono. Vas zanima, kaj se je zgodilo s čekom za 43 funtov? Da, poslala ga je. Podpisanega, ampak … “Draga gospodična Bloomwood, zahvaljujemo se vam, da ste nam poslali ček za 43 funtov. Četudi je ta ček podpisan, je datum na njem 14. februar 2020 leta. Brez dvoma gre za napako. Ček vam vračamo in vas prosimo, da nam pošljete ček, na katerem bo datum dne podpisa.” Ne vem, katere od Rebeccinih štorij bodo v filmu, ampak …
Ko sem pred dnevi ob zelo pozni uri zapustila televizijski program, na katerega sem skoraj intervenozno priklopljena, in sicer CNN, se je pred menoj znašla moška zadnjica. Če sem jaz in druge gledalke (moški verjetno te nadaljevanke ne gledajo, če pa že, je nimajo radi) pred oči dobila zadnjico, je Carrie Bradshaw dobila tiča. Tiča moža svoje prijateljice. Ko je Carrie o tem dogodku poročala “lastnici tiča”, je bila izgnana iz hiše, kajti predstavljala je nevarnost. Joj, sem pa tudi trapa. Zakaj vam vse to pišem, ko pa …
Seveda, Seks v mestu. Epizoda, v kateri je bilo predstavljeno to, da mnoge poročene ženske, pa tudi moški, na samske ženske gledajo kot na … Imajo vse, nimajo pa moža, zato v resnici nimajo ničesar. In ko sem danes zjutraj prebrala blog Tine M … Najprej sem se seveda vprašala, ali je tudi ona gledala Carriejine dogodivščine, potem pa sem se odločila, da tudi jaz vam zastavim enako vprašanje. Ali še vedno velja mit, da je za moškega zakon zapor, za žensko pa uresničenje življenjskih sanj?
Na aprilski seji mestnega sveta Mestne občine Ljubljana bodo mestni svetniki med drugim obravnavali predlog, da Ljubljana spet dobi Titovo cesto. Ta bi potekala od krožišča pri Plečnikovih Žalah severno in severovzhodno po trasi na novo načrtovane severne vpadnice proti tomačevskemu krožišču vse do križišča z Zasavsko in Dunajsko cesto, piše Dnevnik. Med 65 odstotki Ljubljančanov, ki po anketah sodeč hočejo imeti Titovo cesto, je kar 71 odstotkov takšnih, ki bi radi, da se Slovenska in Dunajska cesta preimenujeta nazaj v Titovo, je podatek, ki sem ga zasledila v Dnevnikovem članku. In vi, si želite nazaj Tita?
Odkar sem se spravila v red, knjige vračam pravočasno in ne plačujem ob vsakem obisku zamudnine, zelo rada obiskujem knjižnico. Prav z veseljem grem in se tam zadržim tudi uro, dve. Vem, da je to plehko, ampak najraje brskam po knjigah, ki imajo čedne platnice. Vse, kar je rožnatega, modrega, oranžnega ali podobno zanimivega, moram vzeti v roke. In na ta način sem zgrabila knjigo z naslovom Zakaj moški ljubijo mrhe, avtorice Sherry Argov. Verjetno bi jo tudi odložila, če ne bi, ko sem jo odprla naletela na naslednji stavek: “Če se boš obnašala, kot da si glavni dobitek, bo moški s tabo ravnal, kot da si največji zaklad.” Menim namreč, da je to najpomembnejše pravilo, ki bi ga morala poznati ženska, če želi imeti opravka z moškim oziroma moškimi. Ali kot je dejala Sophia Loren: “Ena polovica tvoje spolne privlačnosti je odvisna od tega, kar imaš, druga pa od tega, kar ljudje mislijo, da imaš.”Temu, o čemer govorita Sherry Argov ali Sophia Loren, jaz pravim tisto nekaj. Četudi ne vem, kako se temu reče, menim, da odtehta več od pameti, dolgih las ali nog, kuharskih sposobnosti in podobnih odlik, ki naj bi po nekem nenapisanem pravilu prinašalo moško pozornost.
Ko so lani poleti uvedli vinjete, sem preklinjala kot kočijaž in govorila, da gre za politično darilo, namenjeno predvsem tistim zunaj večjih mest, ki praviloma raje volijo desno opcijo in so z vinjetami kajpak veliko prihranili. Ko sem sinoči brskala po spletu, sem naletela na članek z naslovom Vinjete so bile politično darilo prejšnje vlade.Aha, to je izjava sedanjega prometnega ministra. Gospod Vlačič se očitno strinja z menoj. Kot se verjetno zdaj z menoj strinjajo tudi tisti, ki so me lani napadali, ko sem pisala, da je cena nerealna in da bodo vinjete v roku enega leta gotovo podražili za sto odstotkov. Kot vidite, jih bodo. In tudi prejšnja vlada bi jih, če ne bi izgubila volitev. Skratka, od nečesa, kar je bila predvolilna lizika, smo prišli do tega, da bomo imeli najdražje vinjete v vsej Evropi. Ups, napaka, Madžarske so še dražje. Kakorkoli že, jaz še vedno vztrajam pri tem, da je sistem vinjet zelo nepravičen in zato, iz principa, na mojem avtu vinjete ni in je tudi ne bo.
Če smo razčistili, kdo sme brati to objavi in kdo ne, lahko začnem iz knjige Zakaj moški ljubijo mrhe, avtorice Sherry Argov, prepisovati navodila iz priročnika za moške. 1. Najprej ji reci, da za pogovor ni izbrala pravega trenutka. Pravega trenutka za pogovor seveda nikoli ne bo. 2. Očitaj ji, da je vse razumela narobe in da je preveč občutljiva, še preden ji sploh prisluhneš. 3. Z izgovori kolobari takole. V ponedeljek in sredo jo prepričuj, da je njena reakcija pretirana, v torek in četrtek, da je preobčutljiva, čez vikend pa, da si vse skupaj samo domišlja. 4. Zamenjaj temo pogovora. Reci: “Menstruacijo boš dobila, kajne?” 5. Če tudi to ne bo pomagalo, se začni prepirati. Bodi nepopustljiv in jo ves čas obtožuj, da je prepir pravzaprav začela ona. 6. Če ima ona šest dobrih argumentov, ti pa le enega napol sprejemljivega, se osredotoči zgolj na to podrobnost. 7. Ne popusti. Ves čas ji zastavljaj vprašanja o tem svojem napol dobrem argumentu in ne čakaj na odgovor. Če bo odnehala, to razumi kot svojo zmago. 8. Če je povsem očitno, da ima prav ona, se spravi na kakšno njeno napako, ki s trenutnim prepirom sploh ni povezana. 9. Poskrbi, da boš imel na zalogi vedno kakšno “neodvisno strokovno mnenje”. Sklicuj se na ljudi, ki jih ne pozna. Reci na primer: “Celo X in Y se strinjata z mano in menita, da tvoje zahteve niso razumne.” 10. Ko ti bo skušala vse še enkrat razložiti, samo zavijaj z očmi. 11. Postavi se v vlogo njenega domačega terapevta. Prepričuj jo, da si je za vse kriva sama. “Zakaj si delaš toliko težav?” 12. Štej, kolikokrat bo kaj ponovila in jo na to neusmiljeno opomni. 13. Vsa zadeva je podobna boksu. Udarec z levico, z desnico hiter sunek v brado in potem umik. 14. Po prstih lahno poplesuj naprej. 15. Ne pozabi, da je vedno kriva ona. To je tvoja različica. Drži se je.
ZAKAJ GREŠ MIMO?
LAČNE OČI
Žogca v ofsajdu 