Žogca,
razočaranja, so del življenske poti, pot je posuta tudi z razočaranji, srečo, radostjo in veseljem.
Radostno se osvobodi preteklosti. Odloči se, da boš odslej živela vedno radostno TUKAJ IN ZDAJ.
Predvsem, pa se imej rada, človek MORA imeti tudi sebe rad. 🙂
Življenje je lepo, bodi vesela in zaupaj v življenje.
Babi, eni pravijo, da vse enkrat mine. In če lepo mine, o tem sem se žal že prepričala, potem naj mine tudi grdo. Mene so “spravili gor” z veliko ljubezni in jaz sem vse življenje čutila, da sem ljubezni tudi vredna. Kar je seveda lep občutek. Zaradi stvari, ki so se dogajale v zadnjem letu, sem začela dvomiti o tem. Čakam sončni žarek, žarek upanja.
Žogca, brezskrbi bodi, da tudi grdo slejkoprej mine, definitivno.
Glej samo, da te razočaranje ne bo naredilo cinično. Ostani takšna kot si, še predvsem kar se tiče tvojega mišljenja o sreči, ki je povsem pravilno.
To pa je čisto res, ciničen postaneš. Saj cinizem je lušten, dokler ga ni preveč. Ko pa postaneš prevec ciničen, si zoprn. Tako sebi kot drugim. Jaz sem sebi včasih že veliko preveč cinična. Sreča pa je, kot sem napisala tudi na tvojem blogu, v majhnih stvareh, ki so velike, če cenimo prave stvari.
Cinizem v zdravi meri je ok, ampak zdrava mera je tukaj res minimalna, vsaj zame ne. Poznam enih par mega cinikov in vsi so globoko v sebi zelo nesrečni.
Glej, saj ni vedno potrebna le ljubezen od moških. Kaj pa mi, ki te beremo.? Saj to je tudi ljubezen.
Dobro pisanje, rada prebiram tvoje izpovedi. Večkrat se sprašujem, le od kje tako dober pisec.
Naj te sonček obsije z največjim žarkom, ki ga premore.
PS: pa ostale tudi
Seveda, vse to je ljubezen. Prijatelji so ljubezen. Starši so ljubezen. Otroci so ljubezen. Hišni ljubljenčki so ljubezen. Blogovski prijatelji so ljubezen. Nikoli ne bi v nič dajala teh ljubezni. Ampak tudi tista ljubezen je ljubezen in ko jo izgubiš, boli. V resnici ljubezen ostane, gre samo … Človek.
Hvala za lepe besede. Ne vem, od kod. Eni pravijo, da se s tem rodiš. Čeprav se moja nekdanja učiteljica. Na koncu gimnazije smo se tri sošolke odpravile k učiteljici slovenščine, nekaj smo jo spraševale glede mature. O nekem pisatelju. In nam je rekla, da se zaman učimo književnost, ker bomo vse tri padle maturo zaradi eseja. Ker ne znamo pisati. Po njeno se s tem nisem rodila. Čeprav sem potem v naslednjih dveh tednih čudežno dobila dar za pisanje in sem na maturi za esej dobila vse možne točke. Torej, usodna sta bila tista dva tedna davnega leta … Raje niti ne povem. Ne vem, od kod mi to. Sem pa vsekakor vesela, da me radi berete.
Po tej logiki ( tvojega opisa namreč ), ki je zelo luštno napisan, čeprav vsebina ni kaj luštna, sem jaz tudi žogca. Hmmm… Samo nisem ponosen lastnik dveh takšnih žogic kot ti, temveč nekaj manjših…
Lepo. 😉 Mi ponavadi na tej strani ŽOGCA ne čvekamo, tako in tako mi je to opomin, da je moram malo prenoviti. Pridi na glavno stran bloga https://zogca.wordpress.com/ in bova kakšno rekli. 😉
Uhh…jaz pa tega ŽOGCA naslova do zdaj sploh nisem opazila in sem se že ustrašila, da je ta objava namenjena, da se lastnica bloga in njeni gostje predstavimo 🙂
Ne, Maxi, ta stran ni nič novega, je od nekdaj, ko bo pa treba prenoviti in ko se bo začela jesen, se bo poigrala s tem. Kdor je zunaj še tako luštno, bom pa raje odskakljala ven. 😉
Jaz sem pa danes prav na okrogla hopsnila k žogci, ker že dolgo nisem, in sem našla žogcino diskoteko. Z veseljem sem odposlušala nekaj U2-jev in so mi polepšali preostanek dneva. Sedaj bom lažje vzdržala sestanke, ki še sledijo. Hvala.
kmery said
Luškan opis 🙂
zogca said
Hvala. 😉
PRABABI said
Žogca,
razočaranja, so del življenske poti, pot je posuta tudi z razočaranji, srečo, radostjo in veseljem.
Radostno se osvobodi preteklosti. Odloči se, da boš odslej živela vedno radostno TUKAJ IN ZDAJ.
Predvsem, pa se imej rada, človek MORA imeti tudi sebe rad. 🙂
Življenje je lepo, bodi vesela in zaupaj v življenje.
zogca said
Babi, eni pravijo, da vse enkrat mine. In če lepo mine, o tem sem se žal že prepričala, potem naj mine tudi grdo. Mene so “spravili gor” z veliko ljubezni in jaz sem vse življenje čutila, da sem ljubezni tudi vredna. Kar je seveda lep občutek. Zaradi stvari, ki so se dogajale v zadnjem letu, sem začela dvomiti o tem. Čakam sončni žarek, žarek upanja.
kmery said
Žogca, brezskrbi bodi, da tudi grdo slejkoprej mine, definitivno.
Glej samo, da te razočaranje ne bo naredilo cinično. Ostani takšna kot si, še predvsem kar se tiče tvojega mišljenja o sreči, ki je povsem pravilno.
zogca said
To pa je čisto res, ciničen postaneš. Saj cinizem je lušten, dokler ga ni preveč. Ko pa postaneš prevec ciničen, si zoprn. Tako sebi kot drugim. Jaz sem sebi včasih že veliko preveč cinična. Sreča pa je, kot sem napisala tudi na tvojem blogu, v majhnih stvareh, ki so velike, če cenimo prave stvari.
kmery said
Cinizem v zdravi meri je ok, ampak zdrava mera je tukaj res minimalna, vsaj zame ne. Poznam enih par mega cinikov in vsi so globoko v sebi zelo nesrečni.
loteja said
Glej, saj ni vedno potrebna le ljubezen od moških. Kaj pa mi, ki te beremo.? Saj to je tudi ljubezen.
Dobro pisanje, rada prebiram tvoje izpovedi. Večkrat se sprašujem, le od kje tako dober pisec.
Naj te sonček obsije z največjim žarkom, ki ga premore.
PS: pa ostale tudi
zogca said
Seveda, vse to je ljubezen. Prijatelji so ljubezen. Starši so ljubezen. Otroci so ljubezen. Hišni ljubljenčki so ljubezen. Blogovski prijatelji so ljubezen. Nikoli ne bi v nič dajala teh ljubezni. Ampak tudi tista ljubezen je ljubezen in ko jo izgubiš, boli. V resnici ljubezen ostane, gre samo … Človek.
Hvala za lepe besede. Ne vem, od kod. Eni pravijo, da se s tem rodiš. Čeprav se moja nekdanja učiteljica. Na koncu gimnazije smo se tri sošolke odpravile k učiteljici slovenščine, nekaj smo jo spraševale glede mature. O nekem pisatelju. In nam je rekla, da se zaman učimo književnost, ker bomo vse tri padle maturo zaradi eseja. Ker ne znamo pisati. Po njeno se s tem nisem rodila. Čeprav sem potem v naslednjih dveh tednih čudežno dobila dar za pisanje in sem na maturi za esej dobila vse možne točke. Torej, usodna sta bila tista dva tedna davnega leta … Raje niti ne povem. Ne vem, od kod mi to. Sem pa vsekakor vesela, da me radi berete.
Vračam sonček, čeprav je meglen dan.
Drmagnum said
vse dobro in veliko dobrih zapisov še naprej.
zogca said
Hvala. 🙂
mitja said
znebi se cigaret, pa bo boljs 😛
lp, M.
StaneP said
Po tej logiki ( tvojega opisa namreč ), ki je zelo luštno napisan, čeprav vsebina ni kaj luštna, sem jaz tudi žogca. Hmmm… Samo nisem ponosen lastnik dveh takšnih žogic kot ti, temveč nekaj manjših…
Smrklja said
Itak da sem našla pot na tvoj blog…:-)
zogca said
Lepo. 😉 Mi ponavadi na tej strani ŽOGCA ne čvekamo, tako in tako mi je to opomin, da je moram malo prenoviti. Pridi na glavno stran bloga https://zogca.wordpress.com/ in bova kakšno rekli. 😉
maxi said
Uhh…jaz pa tega ŽOGCA naslova do zdaj sploh nisem opazila in sem se že ustrašila, da je ta objava namenjena, da se lastnica bloga in njeni gostje predstavimo 🙂
zogca said
Ne, Maxi, ta stran ni nič novega, je od nekdaj, ko bo pa treba prenoviti in ko se bo začela jesen, se bo poigrala s tem. Kdor je zunaj še tako luštno, bom pa raje odskakljala ven. 😉
Emeta said
Jaz sem pa danes prav na okrogla hopsnila k žogci, ker že dolgo nisem, in sem našla žogcino diskoteko. Z veseljem sem odposlušala nekaj U2-jev in so mi polepšali preostanek dneva. Sedaj bom lažje vzdržala sestanke, ki še sledijo. Hvala.
zogca said
Vesela sem, da diskoteka komu popestri dan. Ko pridejo zelo hladni zimski dnevi, bom diskoteko še malo raširila. Še kaj se oglasi. 😉
Sasheen said
ojla
tole je čisto izven konteksta pa vseeno…rabila bi tvojo pomoč pri nakupu preko spleta…če si zato da mi pomagaš se mi prosim oglasi na moj mail…
hvala
lp Saša
zogca said
Ti zvečer pošljem mejl. Zdaj ravno ugašam računalnik in šibam ven.
Latanya Weihe said
I think there is a problem with the RSS feed for this page. Just thought i would let you know.