Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Archive for november 2009

Dilema o adventnem venčku!

Posted by zogca na november 30, 2009

November, sicer vedno najhujši mesec v letu, sem preživela v dobrem razpoloženju. Bravo jaz! Odločila sem se, da bom z dobro voljo nadaljevala, zato se bom letos šla veseli december, česar sicer ne počnem. Začela sem že včeraj, ko sem se odpravila v lov za adventnim venčkom, glede katerega imam sicer eno dilemo in eno težavo. Kupila sem namreč dva, enega želim imeti na zunanji strani vhodnih vrat, drugega pa na notranji. Dilema je naslednja. Kako hitro mi ga bo kateri od sosedov sklatil na tla ali odnesel? Kaj mislite?

Bom pač tvegala. Nakar nastopi težava. Na kakšen način adventni venček sploh pričvrstim na vrata? Žebljev vanje zabijala ne bom. Lepilni trak? Kaj drugega? Vesela bom vaših nasvetov. Aha, ne smem pozabiti napisati, na kakšen način bo blog veselodecembrski. Če me ne “zmlati” prašičja gripa, si boste lahko ogledali reportažo obiska Miklavža, Božička in Dedka Mraza. Če dobri možje slučajno berejo moj blog, naj tudi tukaj napišem, kar bom sicer napisala v pismih, ki jim jih bom poslala. Tako nekako se bo glasilo pismo Dedku Mrazu: “Vse leto sem bila pridna. Prosim, da mi prineseš princa. Lahko tudi brez rdeče pentlje.”

Advertisements

Posted in Življenje | 19 komentarjev »

Kdo se baše?

Posted by zogca na november 30, 2009

Lakota je huda reč. O tem bi se gotovo strinjal možakar, ki je hrenovko “zmazal” z dvema, tremi ugrizi. Očitno ga ni niti malo motilo, da ne slovijo kot najbolj zdrava hrana. Seveda me zanima ime in priimek “požeruha” s fotografije.

Skratka, kdo se baše?

Posted in Uganka | 19 komentarjev »

Vbod za vbodom!

Posted by zogca na november 29, 2009

DANES PRIDEM

Tvoje roke so hrapave
in vem, da rahlo drhtijo,
ko skozi šivanko časa
vdevajo nitko spominjanja.

Nerodno, vbod za vbodom,
šivajo robove jutra z večerom,
naivnost z modrostjo,
zamere z odpuščanjem.

Počasi, ker se je med naju
razraslo za tri griče trte.
Ko bi namesto zlatih jagod
rodila ljubezen,
bi oba znala ljubiti,
bi rosa na travah
ne imela okusa pelina
in osat ne bi prerasel cvetja.

Danes pridem čez ta travnik,
utrgam spominčico,
te objamem
in bova dolgo, dolgo jokala …

Tanja Petelinek

Posted in Poezija | 25 komentarjev »

Jovankini recepti! aka Burek z bučo in paprike!

Posted by zogca na november 29, 2009

Burek že znamo speči, kajne? Burek s sirom. Ne? Jaz ga znam. Če ga vi še ne znate, preberite recept. Če ste se naveličali običajnega bureka in želite poskusiti drugačnega, vam z Jovanko priporoča burek z jedilno bučo in s skuto. Če se lotimo tega podviga, bomo potrebovali 250 gramov testa za burek, 250 gramov skute, mali por, dva stroka česna, poper, sol, dve do tri žlice kisle smetane in 500 gramov očiščene in naribane buče. V ponvi pražimo narezan por in dodamo še naribano bučo. Pražimo pet minut, nakar umaknemo z ognja, posolimo, popopramo, dodamo strt česen in skuto. Maso izmešamo, potresemo po testu, zavijemo in zložimo v naoljen pekač. Burek premažemo še s kislo smetano in ga damo v pečico, kjer ga na 200 stopinjah pečemo okoli pol ure.

In še paprike s krompirjem. Najprej naribamo krompir, vanj pomešamo na drobno narezano čebulo, posolimo, popopramo, dodamo malo vegete in z dobljeno maso napolnimo paprike, ki jih na 180 ali 190 stopinjah pečemo okoli eno uro. Preprosto, kajne? Jovanka pravi, da zelo okusno.

Dober tek! Če sta vam recepta všeč in želite poskusiti tudi druge Jovankine dobrote, ji najdete zbrane v kategoriji Kuhanje.

Posted in Kuhanje | 14 komentarjev »

Izberite svoje!

Posted by zogca na november 28, 2009

Uganete, komu naj bi ta objava polepšala dan? Kateri izmed naših blogovskih prijateljic bo najbolj zaigralo srce, ko bo videla, da bomo debatirali o škornjih? Maxi, seveda. Ta objava je za njeno dušo. In duše vseh tistih, ki bi vsaj virtualno malo zapravljale, če že zares ne smemo, ker smo že tako in tako preveč spraznile svoje kartice. Jaz, na primer, je ne smem, ker moram spomladi kupiti nov avto in ne smem ga kupiti iz denarja, ki sem ga privarčevala do zdaj. Ta denar je nedotakljiv, privarčevati moram novega. Ne, za novonastalo resnost ni kriva recesija, kriv je tranzitni Saturn na natalnem Merkurju, ampak pustimo zdaj to …

Kateri so vam najbolj všeč? Nobeni?

Če res nobeni, potem prilepite fotografijo tistih, ki bi jih z največjim veseljem nosile. Ne, ni potrebno, da se ustavite pri eni fotografije. Saj se tudi sicer ne ustavimo pri enih škornjih, mar ne? Aja, jaz glasujem za številko štiri.

Posted in Moda | 66 komentarjev »

Ne grem na Ceco, ker se bojim gripe!

Posted by zogca na november 28, 2009

Posted in Glasba | 76 komentarjev »

Druga Švica, kaj?

Posted by zogca na november 27, 2009

Jutri se bo v Ljubljani dogajalo. Oja, stavka bo. Ključni zahtevi, ki so jih sindikati naslovili na delodajalce in vlado, sta dvig minimalne plače na 600 evrov neto in umik vseh zanje spornih predlogov pokojninske reforme. Drugo zahtevo bom preskočila, ker pokojnina ni nekaj, s čimer bi si belila glavo. Ko bom imela 65, 70, 75 ali kolikor let bo potrebno imeti takrat, ko bom prišla na vrsto … Saj me razumete. Tistih nekaj mesecev, ki jih bom mogoče živela po upokojitvi, se bom že kako znašla. Kar pa se tiče minimalnih plač … Dejansko se čudim, od kod nekaterim ljudem motivacija, da vsako jutro vstanejo in se odpravijo na delo. Čudim se namreč zato, ker poznam kar nekaj ljudi, ki z “narejenimi urami”, dodatki za prevoz, prehrano, minula let in ne vem kaj še dobijo manj kot nekateri drugi, ki jih poznam in sploh ne hodijo v službo. Objava, ki je pred vami, je izjemno nedomišljena, kajti resnično ne vem, kaj naj napišem. S katerimi besedami naj namreč opišem “podn”? Kaj sploh lahko napiše nekdo, ki je videl plačilni listek človeka, ki ima 39 let delovne dobe in 186 opravljenih ur, izplačano pa mu je bilo manj denarja kot nekomu drugemu, sicer tudi zaposlenemu, samo na račun otroških dodatkov? Roko na srce, v primerjavi s prodajalkami iz moje najbližje trgovine, je zgoraj omenjeni gospod res gospod. One namreč ne dobijo niti teh piškavih 500 evrov.

V bistvu lahko napišem samo to, kar trdim že najmanj deset let. Ta država je “v pizdi” in z vsakim letom rine globlje. Denarja ni in vedno manj ga bo. Saj ga ne more biti. Veste, kako od nekdaj vidim našo državo? Uporabila bom prispodobo družine. En dela, trije zapravljajo. Prihodki družine so tisoč evrov, odhodki dva tisoč. Najbolj pa se gode tistemu, ki se najbolj “praska” po riti. Aja, še to. Nekdo, seveda ne tisti, ki dela, je iz družine v zadnjih dveh desetletjih odnesel vse vredno in prodal.

Škoda, da ne moremo začeti znova. Mogoče bi v drugem poskusu celo naredili kaj prav. Druga Švica, kaj? Kakor za koga. Za večino gotovo ne.

Posted in Politika | 18 komentarjev »

Čakam te!

Posted by zogca na november 27, 2009

ČAKAM TE

Čakam te, prisluškujem miže,
kdaj med tisoči stopinj
začutim tvoje,
kdaj med tisoči zaznam
tvoj dih.

Povsod te iščem:
po vseh križiščih,
po vseh poteh,
v potezah prihajajočih in odhajajočih,
v igri oblakov,
v menjavah senc pod večer …
O, leta dolgo te iščem.

Nekoč boš prišla.
Z lasmi dišečimi po vetru
in brezmejni prostosti,
usodna, neizbežna,
z očmi pogubnimi kot zamolkel tolmun,
ki skriva v sebi
zdaj smrt, zdaj življenje …
Nekoč boš prišla.

Ker moraš priti.

Ivan Minatti

Posted in Poezija | 46 komentarjev »

Jovankini recepti! aka Jetrca in kifeljčki!

Posted by zogca na november 26, 2009

Bomo spet kuhali? Pa dajmo. Jovanka je poslala še dva recepta iz svoje kuhinje. Svinjska ali goveja jetrca v vinski omaki. Najprej na drobno narežemo čebulo, nakar se lotimo rezanja jetrc na majhne kose. Jetrca na hitro popečemo v ponvi. Zdaj je na vrsti omaka. Naredimo jo iz malo olivnega olja in vina, soli, popra in peteršilja. Popečena jetrca pomočimo v omako in jed je končana.

In še kifeljčki. Potrebovali bomo pol kile moke, 250 ml mleka, polovico kvasa, eno žličko sladkorja, žličko in pol soli, pol kisle smetane, eno jajce in 125 gramov raztopljene margarine. Najprej zmešamo eno žličko moke, eno žličko sladkorja, polovico kvasa in malo mlačnega mleka ter pustimo vzhajati. V jogurtov lonček damo beljak (rumenjak bomo porabili, da bomo premazali kifeljčke) in potem do polovice lončka nalijemo olje. Potem dodamo moko, sol, kislo smetano, vzhajan kvas, med gnetenjem pa dodajamo mlačno mleko. Jovanka opozarja, da je treba testo dobro zgnesti. Testa ne smemo pustiti vzhajati, ampak ga moramo takoj razvaljati v krog in narezati trikotnike širine sedmih ali osmih centimetrov. Vanje damo poljuben nadev, jih zavijemo in položimo v pekač, namazan z margarino. Kifeljčke prej s čopičem premažemo z margarino. Ko malo vzhajajo, jih namažemo še z rumenjakom in posujemo s sezamom ali makom. Pečemo jih približno pol ure in sicer pri 200 stopinjah. Kot sem omenila že zgoraj, je nadev poljuben, kifeljčki so namreč lahko slani ali sladki. Slani so lahko s skuto, hrenovko, sirom. Jovanka jih ima najraje z evrokremom, v katerega da mlete piškote in tako prepreči, da bi med peko stekel iz kifeljčka.

Dober tek! Če sta vam recepta všeč in želite poskusiti tudi druge Jovankine dobrote, ji najdete zbrane v kategoriji Kuhanje.

Posted in Kuhanje | 34 komentarjev »

Čigav je kužek?

Posted by zogca na november 26, 2009

Današnja uganka se razlikuje od vseh prejšnjih. Nikjer ni nobene ritke, oprsja, mišice ali česa podobnega. Da, kužek je, ljubek kužek. Ki na srečo ni brezdomec. Ima lastnico, ki zelo lepo skrbi zanj. Iščemo ime in priimek njegove lastnice.

Torej, čigav je kužek?

Posted in Uganka | 87 komentarjev »