Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Archive for the ‘Bruhanje’ Category

Pogledala sem Poglede! aka Bruh!

Posted by zogca na marec 24, 2011

Ob osmih zvečer sem ravno čepela na kavču, ko se je končal športni del večernega Dnevnika. Saj veste, jutri je tekma z Italijo in moj gospod, kot tudi večina drugih gospodov, ne sme zamuditi niti ene same besede, ki bi jo utegnili o tem povedati. Po Dnevniku je sledila oddaja Pogledi in ker sem bila pred televizorjem, me je en vrag pred televizorjem tudi zadržal, čeprav se že nekaj časa trudim, da bi o slovenski politiki vedela čim manj in ne čim več. Oja, seveda mi v zadnjih dneh ni uspelo preslišati in spregledati, kaj je naredil “spoštovani” evropski poslanec Zoran Thaler, ampak ko pa sem danes slišala, kakšne zgodbe si je izmišljeval, da bi opravičil dejanje, za katerega bi ga jaz osebno poslala za zapahe, se mi je pošteno obračal želodec. Saj, po kazenskem zakoniku bi tja tudi sodil, ampak … Verjetno imam jaz več možnosti, da doživim takšno usodo, če grem na najbližjo bencinsko črpalko sunit sendvič. Čeprav za usodo tega prevaranta se (za razliko od usod drugih naših prevarantov) zanima Evropski parlament in če kaj, potem to daje upanje, da bo vsaj tega dodatnega zaslužkarja doletela pravična kazen. Okej, mogoče bi se mi moral “gospod” smiliti, ker roko na srce, s tako nizkimi dohodki se res ne da preživeti, ampak se mi ne.

Posted in Bruhanje, Politika | 39 komentarjev »

Aha, denarja je očitno še vedno preveč!

Posted by zogca na oktober 16, 2010

Veste, kako je z dvajset in več let starimi avtomobili, ki jih znajo voziti samo njihovi lastniki in nihče drug? Na enak način deluje tudi moj poštni nabiralnik, ki sicer ne šteje niti dvajset mesecev. Pač, nekateri sosedi se zabavajo s tem, da uničujejo tuje. Ponavadi ga jaz odprem zlahka, težave imajo vsi drugi. Če sem iskrena, mi ponavadi za pošto maha dol in s tem niti ne ukvarjam. Danes pa mi je mama povedala, da ga je ona odprla, ko me ni bilo in da imam notri pismo od davkarije. In res, vidim skozi luknjice davčna tajnost, nabiralnik pa se ni in ni hotel odpreti. Mučila sem se tako dolgo, da imam zdaj, pet minut po uspešno opravljeni misiji, na prstu prav pravcat žulj. Epilog misije? Ovojnica je bila končno v mojih rokah, odprla sem jo in … Dobila sem obvestilo o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti na dan 31.08.2010. Stanje v breme 0,00. Stanje v dobro 0,43. Zato se davkarija dopisuje z menoj? Obveščajo me o tem, da mi dolgujejo 0,43 evra? List papirja, tiskanje in poštnina verjetno stanejo več. Saj vem, da mora biti vse po “reglcih”, ampak tole se mi vseeno zdi popolnoma nesmiselno. In da, prvič v življenju imam na roki žulj. Sem pa zato za 0,43 evra bogatejša.

Posted in Bruhanje | 20 komentarjev »

Nisem banka!

Posted by zogca na junij 30, 2010

Moja draga prijateljica, ki vse življenje pridno dela in nikoli ni živela na račun drugih, je iz njej in tudi meni neznanega razloga že nekaj let tarča takšnih in drugačnih primerkov, ki od nje nenehno “fehtajo” denar. Včasih ga je dala, kdaj posodila, pač, dokler ga je imela dovolj. Zdaj ga ima manj in seveda ne more več ustreči vsem parazitom, ki jo, verjemite, še vedno klicarijo. Nikoli se nisem mogla načuditi predrznosti teh ljudi, dokler … Aha, dokler me ni pred mesecem dni neka znanka prosila za (kar se mene tiče predrzno) uslugo, ki jo je pozneje celo podvojila. In četudi ji te usluge takrat nisem naredila, ker se mi je zdelo nesramno, da me za kaj takšnega sploh prosi, je danes v telefonskem sporočilu prispela še bolj predrzna prošnja. Vprašala me je, kako stojim z denarjem in ali ji posodim tisoč evrov. Tja do novega leta enkrat mi jih bo vrnila. Seveda sem ji napisala, da ji denarja ne morem posoditi. Sploh je nisem vprašala, zakaj ga potrebuje, ker bi jo, če bi izvedela razlog, verjetno kar malo zasovražila. Počitnice bogsigavedikje, lepotna operacija ali kaj podobnega. Vem, ker jo poznam. Tako sem nekoč nekoga skorajda zasovražila, ko si je mene, ki se okoli prevažam z dvajset let staro kišto, drznil prositi za denar za nov avto. Jup, če bi se mi zdelo pametno kupovati novega golfa, bi ga kupila sebi. In če bi se mi zdelo smiselno plačevati počitnice na Sejšelih, bi jih plačala sebi. Ne razumite me napak, bi in tudi sem posodila denar za stvari, ki so bile nujne. Da pa bi posojala za razkošje, ki ga niti sama sebi ne privoščim … Za takšne stvari so banke in ne, jaz nisem banka.

Posted in Bruhanje | 52 komentarjev »

Vi mi pa ne boste plozali o morali!

Posted by zogca na marec 2, 2010

Priznam, večino bedarij, ki so bile danes izrečene v državnem zboru, sem zamudila, ker sem raje skakljala po mestu. Kajpak gospoda poslanci še niso končali z zasedanjem in marsikaj bom lahko nadoknadila. Zamudila sem menda naslednjo izjavo Franca Cukjatija iz stranke SDS: “Razglašati homoseksualnost, pedofilijo, zoofilijo za normalno, pomeni delati tem ljudem medvedjo uslugo.” Se opravičujem, ampak … Kje natančno v tem novem družinskem zakoniku piše, da je v Sloveniji dovoljeno in zaželeno zlorabljati otroke in živali? Kaj imajo tovrstna kazniva dejanja opraviti z novo družinsko zakonodajo? Naj najdaljujem. Isti veleum je izustil tudi naslednje: “Po mnenju poslancev SDS-a družino sestavljata zakonca, mož in žena, ki imata ali pa še nimata otroka, ker je morda še na poti.” Vsi drugi pa se jebite. Se opravičujem, ampak … Neplodni pari očitno niso družina, ker njihovi otroci niso na poti. Vse mame in očetje, ki sami vzgajajo svoje otroke, niso družina, ker jim manjka mož oziroma žena. Me sploh lahko začudi, da istospolni pari ne morejo biti družina, pa čeprav imajo morda doma tri otroke, ki jih skupaj vzgajajo?  In vse to je izrečeno v imenu stranke, katere predsednik je na koruzi naredil dva otroka, potem pa svojo zunajzakonsko partnerico in otroka zapustil, imel razmerja z raznimi ženskami, dokler se končno ni poročil z žensko, ki bi mu lahko bila tudi hči. Vi mi pa ne boste plozali o morali! Oja, po prihodu domov sem prižgala televizor in zagledala Branka Grimsa. Na dolgo in na široko je razlagal o človekovih pravicah in kršenju le teh. Bil je zgrožen. Nič ne rečem, tudi jaz bi se zgražala skupaj z njim, če ne bi vedela, da je verjetno tri ure prej (ali pa kdo drug iz njegove stranke) na ves glas vpil, da se kršijo človekove pravice njemu neljubih slovenskih državljanov. Veste, velikokrat se mi je očitalo, da ne maram Janeza Janše in njegove stranke. Kako, za božjo voljo, naj imam rada zgoraj napisano? Če bi še tako zelo hotela ne voliti levice, za to Janševo druščino ne morem dati svojega glasu. Ne morem! Pa saj mojega glasu menda sploh ne potrebujejo. Izmislili so si, da bi volilno pravico dali otrokom. Več otrok, več volilnih glasov. Tukaj je primer takšnega predloga. Verjemite, ni edini in tale gospod prazaprav ni avtor tega izuma, o tem jih kar nekaj sanjari že več let. Meni en volilni glas, temu gospodu pa trije in pol. Ne, saj menda to ne bi bili njegovi volilni glasovi, on bi glasoval tako, kot bi želeli njegovi otroci. Na kakšen način enoletnik zmore izraziti svojo politično voljo? Jo lahko preberemo iz kakcev, bruhcev ali mogoče česa drugega? Blagor nam. Ne, ne morem in nočem napisati niti enega lepega stavka o politični opciji, ki jo volim. Ampak te druge pa ne morem voliti, pa če bi bila še tako zgrožena (in sem) nad tistimi “svojimi”. Kar pa se predsednika države tiče … Jaz sem tako in tako za kraljevino, ampak nam žal manjka kralj.

Posted in Bruhanje, Politika | 42 komentarjev »

Orgazmiranje nad tujo nesrečo!

Posted by zogca na januar 28, 2010

Nisem se mogla odločiti, ali naj objavo, ki je pred vami, naslovim s “karma je prasica” ali pa bi bil “orgazmirjanje nad tujo nesrečo” primernejši naslov. Kot vidite, sem se odločila za slednjega, kar pa ne pomeni, da karma ni prasica. Ko sem odprla svoj najljubši forum in videla, da ima ena izmed tem več kot sedemdeset sporočil, sem vedela, da se je kakšni znani slovenski osebnosti pripetilo nekaj neprijetnega. Tiste čez lužo so namreč predaleč za kakšen močnejši orgazem. Seveda sem imela prav. Vesna Janković. Nič manj orgazmiranja ni bilo, ko se je mož Saše Einseidler odločil, da otrok ne bo več delal samo doma, ampak tudi širše. Večina sporočil je v obeh primerih kar kričala po tistem “na, pa ima, kaj se ji je pa godilo bolje kot meni”. Ne razumite me napak, nisem ljubiteljica Vesne, Saše pa še manj, ampak naslajanje nad tujo nesrečo pa se mi zdi bednejše od vsega, kar bi onidve lahko naredili, rekli, napisali. Če že  ne moremo drugim želeti dobro iz dobrote srca, mogoče včasih ni slabo, da se k temu pripravimo povsem zavestno. Iz lastne izkušnje namreč vem, da je tisti, ki se je nekoč najbolj veselil mojega sranja, dobil še veliko večji paket. Seveda sranja. Karma je res prasica in velikokrat sploh ni treba dolgo čakati, da opravi svoje.

Posted in Bruhanje | 148 komentarjev »

Sistem pravic ali bolje krivic!

Posted by zogca na januar 24, 2010

Objava, ki je pred vami, je malo bolj jezne narave. V bistvu se je material zanjo kar nekaj časa nabiral v meni, ko pa sem danes zjutraj na svojem najljubšem forumu prebrala še temo o pravicah doječih mater, je bil moj kufr poln. Vsi smo malo leni in seveda vsi želimo delati malo manj in zaslužiti malo več, pa vseeno se nekje globoko v sebi zavedamo, da mora naš delodajalec, če nam že daje plačo in za nas plačuje prispevke, imeti od nas neko korist. In da, živimo v sistemu, ki delodajalcem dopušča, da delavce izžamejo, izcedijo in pustijo brez vsakršnih pravic. Zaposlovanje za določen čas. Zaposlovanje na način, da si mora delavec odpreti svoje podjetje oziroma s.p in tako vso breme zaposlitve prenesti nase. Takšne in drugačne pogodbe, ki jim niti zaposlitev ne moremo reči, ker je delavec brez vsakih pravic. Vse, kar za seboj potegne nezmožnost takšnega delavca za delo, tudi otrok, bo šlo na njegov račun, dokler ta seveda ne bo prazen in bo moral prositi za vbogajme. Poznam ženske, ki bi sodile v zgoraj omenjene skupine in so nas svet spravile naraščaj. Delale so celo nosečnost in da, vsaj malo (nekatere pa tudi več) v obdobju, ki se mu reče porodniška. Ker ni šlo drugače. Če nimaš izbire, je nimaš in delaš tisto, kar edino lahko. Po drugi strani pa nenehno berem in poslušam o ženskah, ki takoj, ko zagledajo tisti plusek, tečejo po bolniško, češ da je njihova nosečnost rizična. Nekoč mi je direktor enega srednjevelikega podjetja rekel, da je, če sodi po bolniških, zdaj polovica nosečnosti rizičnih. Nekatere seveda res so, v končni fazi sem se tudi sama rodila na takšen način, po drugi strani pa poleti na spletnih forumih neredko naletimo na vprašanja “rizičnih nosečnic”, ki jih zanima, koliko je preverjanja in ali lahko z otrokom ali dvema pod roko in še enim v trebuhu kakšen mesec ali dva preživijo v istrskem kampu. Potem so tu nasveti, kako si priskrbeti podaljšanje porodniške, vrteti se okoli razvojne ambulante, čeprav otrok pravzaprav nima nobenih težav v razvoju. Ko je “veselice” res konec in je treba nazaj v službo, delo s polovičnim časom, za katerega verjamem, da delodajalcu predstavlja samo še dodaten strošek. Kot da to ne bi bilo dovolj in v posmeh vsem tistim, ki brez delajo brez kakršnikoli pravic, se zmišljevanje nadaljuje. Pred tednom ali dvema je ena, ki so ji odobrili delo s polovičnim delovnim časom, spraševala, ali ji lahko delodajalec sam določi, kdaj bo delala, ali pa to lahko določa sama. Kajti ona bi kakšen dan delala od osmih do dvanajstih, kakšen od desetih do dveh, kdaj pa od dvanajstih do štirih. Ko je bila prizemljena in ji je bilo napisano, da tako pač ne gre in da tisti revež, ki bo dobil službo za določen čas in jo bo nadomeščal tiste štiri ure, bi tudi rad vedel, ob kateri uri bo delal in pač njegov delavnik ne more biti odvisen od njene dobre volje … Vse, kar je znala povedati, je bilo, da ona ima pravice.

In če se vrnem na temo, ki mi je napolnila kufr. Tudi ta gospa vpije “naj živi pravica”. Delala bo štiri ure in v tem času bi želela hoditi še domov ter dojila otroka. Povsem jasno od dela tukaj ne bi bilo nič, ampak ne, ona ima pravice (mimogrede, po zakonu ima pravico do odmora za dojenje, ki traja najmanj eno uro, samo delavka, ki doji in dela s polnim delovnim časom) in bo naperila vse sile, da jih doseže. Zakaj bi nekdo sploh hodil delat, če nima prav nobenega namena delat? Ker se ji paše naličit in preobleč, to je napisala. In zakaj država to podpira? Ko temu dodam še, da imajo nemalokrat ljudje, ki delajo in to seveda s polnim delovnim časom, na koncu meseca na računu manj denarja kot nekateri, ki živijo izključno od takšnih in drugačnih socialnih transferjev … Ne vem, ali temu sploh še lahko rečemo sistem pravic, kajti meni se vse bolj zdi kot sistem krivic. In ne, tega celo ni konec. Vpije se po novih pravicah. Eden izmed gospodov, ki ima pet otrok in ženo, ki ne hodi v službo, je izračunal, da njegova brezposelna žena na mesec od države dobi 863 evre. Seveda neto. Verjetno obstaja več sto tisoč Slovencev, ki vsak dan hodijo v službo in o tem znesku lahko samo sanjajo. Kot da ta znesek ni dovolj, je na to ena druga napisala: “Ker se naša država tako rada zgleduje po drugih evropskih državah, bi tudi na področju velikih družin lahko naredila ta korak in recimo enemu od staršev poleg plačevanja prispevkov do desetega leta otrokove starosti, namenila tudi mesečni dohodek, na primer v višini minimalne plače.”

Ne vem, kaj naj napišem za konec. Če bi šlo za grad ali kakšno drugo mojstrovino, narejeno iz lego kock, bi rekla, da je treba vse skupaj porušiti in začeti znova, ker tole res več nima nobenega smisla.

Posted in Bruhanje | 147 komentarjev »

Ne glejte, če ste ravno jedli!

Posted by zogca na december 17, 2009

Posted in Bruhanje | 1 Comment »

Martinovo kot državni praznik?

Posted by zogca na november 13, 2009

Najprej se vam moram opravičiti, ker resnično ne vem, kdaj je pravzaprav praznik svetega Martina. Prepričana sem bila, da je bil prejšnji konec tedna, potem pa se mi je zdelo, da je mogoče vseeno ta konec tedna in ko sem vprašala nekoga, ki je ravno tako strokoven kot jaz, sem izvedela, da … Odgovor je bil: “Tako prejšnji kot ta.” Pa saj me v bistvu sploh ne zanima, kdaj je, kajti praznovati ne mislim. Vprašam zato, da vem, kdaj ni pametno ob večernih urah biti na cesti. O praznikih, ki jih ne praznujem, ponavadi ne pišem, ampak tokrat moram. V roke mi je prišel brezplačnik Dobro jutro, v katerem sem prebrala, da nekateri želijo praznik pijancev, kakor mu jaz pravim, povzdigniti v državni praznik. Menda bi bilo to izjemno dobro za turizem. Zakaj, se sprašujete?

Citiram podžupana Nove Gorice Mateja Arčona: “Z dobro organiziranim tednom martinovanja, ko bi se po različnih lokacijah po Sloveniji zvrstili različni dogodki, bi tujim in slovenskim gostom predstavili slovenska vina, kulinariko in bogato kulturno dediščino. Solidne cestne povezave omogočajo gostu, da v dveh ali treh dneh obrede pestro krajino in okusi neverjetno raznovrstne vinske sorte ter spozna filozofijo posameznih vinarjev.” Njihov cilj je torej, da bi se ljudje še bolj množično vozili od vinarja do vinarja po solidnih cestnih povezavah. Trezni? Seveda ne. Mar naše ceste niso dale že preveč mrtvih in invalidov? Lahko bi citirala tudi velike besede o kulturi pitja, ki jo želijo privzgojiti predvsem mladim, vendar tega ne bom storila, kajti to so samo besede. Dejansko stanje je namreč drugačno. Pijejo, da se napijejo in potem pijani sedejo v avto. Ne, takšnega praznika resnično ne potrebujemo.

Če se jutri odpravljate martinovat in ste v dilemi avto ali taksi, obiščite spletno stran zavoda Varna pot. Videli boste, da dileme v resnici ni. Taksi.

Posted in Bruhanje | 39 komentarjev »

Zgražam se!

Posted by zogca na november 1, 2009

Ko sem pred kakšnim mesecem dni na spletu prvič zasledila fotografije triletne Suri Cruise v čeveljcih z visokimi petkami, sem najprej ostala brez besed, potem pa sem se domislila kar nekaj krepkih, ki bi jih lahko napisala, vendar sem si mislila … Se te to kakorkoli tiče? Odgovor je bil seveda ne in zato nisem napisala ničesar.

Od tedaj je mala Suri še nekajkrat z mamo pohajkovala okoli v visokih petkah. In ne, še vedno se me cela reč niti malo ne tiče, vendar bom vseeno izkoristila priložnost in kategorijo bruhanje ter napisala, kaj si mislim. Triletni deklici obuvati čeveljce z visokimi petkami se mi zdi najmanj neokusno, če ne že kar vulgarno in perverzno.

Ste morda opazili, da gospa mama nosi balerinke?

Ali škornje z ravnimi podplati? Otrok pa v petkah.

Kaj je na vrsti naslednje, tangice, mini krilce, še kaj hujšega?

Posted in Bruhanje | 23 komentarjev »

Spet mi bodo ukradli eno uro!

Posted by zogca na oktober 24, 2009

Prihaja dan, ki mi je izjemno mučen. Ob tretji uri zjutraj bomo namreč kazalce premaknili za eno uro nazaj, torej na drugo uro, in tako prešli na standardni uradni čas po srednjeevropskem času. V noči na nedeljo bomo lahko spali uro dlje. Lepo. Potem pa sledi manj lepo. Jutri bo že ob petnajst do petih tema. In bolj, ko se bo približevala zima, prej bo tema. Že ob štirih popoldne. Ko bomo končali delovne obveznosti, bomo na poti domov mogoče ujeli tri sončne žarke, poudarek je na mogoče, in to je tudi vse. To, da je zjutraj eno uro prej svetlo, meni osebno ne pomaga kaj dosti, ker takrat sploh ne vidim, kaj se dogaja okoli mene, imam namreč preveč dela z ugotavljanjem kdo sem, kaj sem in kje sem. Vsaj do pitja kave. Da, danes sem ugotovila, ne sama, ampak mi je povedala mama, da tisto, kar jaz pijem, ni kapučino, ampak je kar lepo kava. Jacobsova kava z mlekom, ne Jacobsov kapučino z mlekom.

Ne maram teme, ne maram mraza, skratka, ne maram zime.

Posted in Bruhanje | 31 komentarjev »