Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Archive for september 2010

Drhtim od hotenja!

Posted by zogca na september 29, 2010

SLA

Kličeš me.
Hočeš me.
Vabiš me z razprtimi rokami.

Kam?

V objem.

In jaz čakam.
Čakam na postaji.
Sama.
Pogovarjam se z deklico.
Stoji nasproti mene.
Vidim jo ujeto v stekleni steni.

Vztrajaš.

Kličeš me.
Hočeš me.
Vabiš me.
Drhtim od hotenja in popuščam.
Trgam vlakno.
Trgam vez,
ki me vleče nazaj.

Vabiš me.

Kdaj bo počila še zadnja žila?

Manja Žugman Širnik

Advertisements

Posted in Poezija | 26 komentarjev »

Res “lajkam” ta bowling!

Posted by zogca na september 27, 2010

Objava, ki je pred vami, je namenjena zgolj in izključno hvalisanju. Če sem se prejšnji teden pohvalila s tem, kako kroglo metala na vse strani, samo proti kegljem ne, se ta teden moram pohvaliti s tem, da povsem očitno nisem popoln antitalent. Še več, ko sem ugotovila, da mi ni treba metati z dlanjo obrnjeno naprej, ampak lahko tudi obratno, so naenkrat krogle množično začele iti v želeno smer …

Tako zelo množično, da sem skorajda premagala svojega učitelja, ki v soboto zvečer resda ni bil v najbolj vrhunski formi.

Ko sva zaključila z bowlanjem v Devinu, sva hotela nadaljevati v Novi Gorici, ampak je bila žal gneča prehuda. Zato se je moj učitelj bowlinga odločil, da me prvič v življenju pelje v kazino. Šla sva na bankomat, vsak je dvignil vsoto, ki jo je bil pripravljen “vreči v smeti” …

Da, kazino vsekakor je nekaj, kar je treba videti enkrat. In potem po možnosti nikoli več. Ali pa res samo občasno. Joj, koliko ljudi tam kot obsedenih izgublja denar in nekateri so se mi dejansko zdeli na robu samomora. Bankovci za petsto evrov letijo na vse strani …

Kakorkoli že, z bowlingom bom nadaljevala. Luštno in povsem očitno (da, se pozna) koristno za moje mišice.

Posted in Skakljanja | 24 komentarjev »

Cesta do nebes!

Posted by zogca na september 26, 2010

Včeraj naj bi deževalo, vendar na srečo ni. Ko sva popoldne “čikala” na balkonu, sem naenkrat zaslišala: “Poglej, cesta do nebes.” Kajpak sem takoj stekla po fotoaparat in zabeležila to cesto, čeprav dvomim, da vodi naravnost do nebes.

V končni fazi pa so nebesa že to, da lahko povsem brezskrbno čepiš na balkonu, piješ kofe, “čikaš” in nimaš prav nobene skrbi. Eno popoldne …

… kajti danes je treba že delati. Čeprav je nedelja.

Posted in Nesmisli | 2 komentarja »

Obljubljeni rajc za pupije!

Posted by zogca na september 25, 2010

Opomnili ste me, da rajca nisem obljubila samo pupam, ampak tudi pupijem. Še več, najprej sem ga obljubila pupijem in zato bi morala rajc zanje objaviti prej. Nisem ga, ker sem bila sebična, ker se mi je gledalo vroče moško telo. Pa tudi … Ženske me ne rajcajo. Vsaj ponavadi ne. In zato se težko odločim … Na koncu sem se odločila za vsem nam dobro znano Severino. Jaz osebno jo rada gledam …

… še veliko raje pa poslušam.

Najraje jo seveda gledam v tistem enem in edinem porno filmčku …

… s katerim nas je razveselila davnega leta … Joj, je bilo leto 2003?

Priznam, še vedno ga kdaj pogledam.

Moja najljubša Severinina pesem je trenutno Trideseta.

“Samo tok”. Da si ne bi moški kaj domišljali.

Posted in Rajcanje | 57 komentarjev »

In zdaj bo spet scalo!

Posted by zogca na september 25, 2010

Posted in Glasba | 12 komentarjev »

Obljubljeni rajc za pupe!

Posted by zogca na september 23, 2010

Že pred časom ste mi očitali, da je na blogu znova premalo rajca. Pupe ste si zaželele rajc. In tudi pupiji so si zaželeli rajc. Ne spomnim se, kdo se je pritožil prvi. Zdi se mi, da so to bili pupiji, ampak vseeno iz povsem sebičnih razlogov najprej obljavljam rajc za pupe.

Ker me zebe in mi ni odveč gledati vroče moško telo.

Je ime lastnika tega vročega telesa sploh pomembno?

Verjetno ne.

Če pa koga vseeno zanima … Greg Kheel.

Posted in Rajcanje | 64 komentarjev »

Okus po muci?!?

Posted by zogca na september 23, 2010

Ne, ta objava v resnici ne bo povezana s seksom in je naslov zavajajoč. Čeprav v bistvu ni. Ali pa je zavajajoč v enaki meri, kot so hoteli zavajati proizvajalci v naslovu omenjene muce. Naj razložim. Odkar imam veliko več službenih obveznosti in zato veliko manj časa za enega svojih najljubših hobijev, skakanje po spletu, še redko kdaj uspem prebrati, kaj pišejo drugi blogerji. Včasih pa … Včasih je naslov preprosto preveč mikaven. Če nekdo v naslovu zapiše, da je prvič okusil muco, odpreš. Kaj pa moreš? In sem odprla.

Muca je pijača, sadna pijača. Menda se jo splača poskusiti. Okej, vem, kaj je prvo, kar bom naredila, ko bom spet v Angliji. Podala se bom v lov na muco. In potem lahko tudi na mojem blogu pričakujete naslov “Danes sem prvič okusila muco.”

Posted in Nesmisli | 20 komentarjev »

V duši kot eno …

Posted by zogca na september 22, 2010

POGLEJ ME V OČI

Poglej me v oči,
dotakni se duše
in zakriči.
Vem, da gorim.
Vem, da se topim v globini
in ti podajam roko,
da ti povem,
da sem vedno ob tebi.

Ne bom zajokala,
ne bom še odšla,
čakala bom na dotik neba,
naj me dvigne med angele sonca.
Da bom ostala zasidrana
v tvojem srcu za vedno –
v duši kot eno.

Tamara Vasić

Posted in Poezija | 29 komentarjev »

Sprehod ob narasli Ljubljanici!

Posted by zogca na september 20, 2010

Ko se je v petek oblakom zmešalo in je več kot dva ni lilo brez prestanka, si sploh nisem znala predstavljati, da bo še kdaj posijalo sonce. In je, včeraj popoldne je. Takoj sem morala ven, takoj. Naenkrat mi je bilo žal vsake minute, ki bi jo preživela v stanovanju. In sva šla. V staro Ljubljano. Seveda sem morala najprej na Mesarski most …

Nisem živa, če ne preverim, koliko novih ključavnic se je nabralo.

Priznati moram, da jih je veliko, da so vedno lepše …

… in da za ljubezen očitno še vedno je upanje.

Našla sva tudi spomenik, ki je bil nedavno (predvidevam, ker ga doslej še nisem videla) postavljen v čast legendarnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Ne razumem, zakaj spomenika ni dobil že prej, ampak bolje pozno kot nikoli. Ker so moja šolska leta že zdavnaj mimo, pa tudi zgodovina se pri nas prav pogosto spremeni, sem šla gulgat in ugotovila, da je gospod po napadu na Jugoslavijo leta 1941 storil samomor v znak protesta proti italijanski okupaciji. Wikipedija pravi, da se je devetdesetletni Hribar vračal s sestanka z italijansko upravo, ki mu je ravno ponudila županski položaj Ljubljane. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji in je raje izbral smrt. Zavit v jugoslovansko zastavo je skočil v Ljubljanico. Zapustil je poslovilno pismo z verzi iz Krsta pri Savici pesnika Franceta Prešerna: “Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.”

Okej, fenica sem.

Ključavnice bodo še nekaj časa tukaj. Spomenik menda tudi. Tako grozljive Ljubljanice pa na srečo ni mogoče videti vsak dan. Drla je. Umazana, rjava, prav svinjska. In po njej so plavale velike veje. Druge svinjarije sicer nisem opazila, ampak ta barva, fuj …

Spomin na konec tedna, ko smo takole vozili po mestu.

In ko so bila nekatera parkirišča videti takšna. Nekatera pa še veliko hujša, ampak na srečo ne živim v enem izmed delov mesta, ki so bila poplavljena. Bodo zdaj oblaki ostali v nezmešanem stanju?

Posted in Skakljanja | 18 komentarjev »

Žogca je prvič bowlala!

Posted by zogca na september 19, 2010

“Na bowling? Okej, pa pojdiva”, sem mu rekla. In sva šla. Seveda sem mu vso pot razlagala, da še nikoli nisem bowlala in naj od mene ne pričakuje nič drugega kot metanje krogel na vse mogoče strani, samo ne na tisto pravo. Kar se je meni seveda zdelo zabavno. Če kaj, potem se rada šalim na svoj račun. Ko mi je razlagal pravila bowlinga (v nadaljevanju jih bom tudi napisala, ker se to menda spodobi), sem razmišljala o tem, kako bi podrla rekord v nepodiranju.

Ampak mi ni uspelo. Oja, krogle sem res metala na vse mogoče strani, ampak mi je pa nekajkrat tudi uspelo podreti vseh deset kegljev. Mogoče je pošteno, da pripišem tudi to, da mi je ponavadi ob tem uspelo tudi prestopiti črto. Kakorkoli že, blazno sem se zabavala. Ko sem zadevala in še bolj takrat, ko je krogla zdrsnila s proge.

Uspeh večera je bil pa vsekakor to, da sem uspela preprečiti tragedijo imenovano zlomljeni nohti.

Se vam zgornja fotografija zdi malo preveč modra? Takšna je bila svetloba v dvorani, kajti ob sobotah je menda na sporedu disco bowling.

In še pravila. Strike je, ko s prvo kroglo podreš vseh deset kegljev. V naslednji rundi se oba meta točkujeta dvojno. Spare je, ko z obema kroglama podreš vseh deset kegljev. V naslednji rundi se prvi met točkuje dvojno.  Split je, ko z drugo kroglo ne moreš narediti spara. Double sta dva zaporedna strika, turkey pa trije. In potem je seveda tukaj še gutter ball (zame kajpak najpomembnejši), ko z dvema kroglama ne podreš nobenega keglja. Še razlaga rezultata. Zgornji je njegov, spodnji pa moj. Četrto rundo sva lahko igrala samo do polovice, ker nama je čas potekel. To sem napisala v njegovo, ne svojo obrambo. Kajti jaz sem ponosna na to, da sem imela zelo malo točk. Čeprav jih menda za prvič sploh nisem imela tako malo.

Posted in Skakljanja | 6 komentarjev »