Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Archive for junij 2011

Hepi b’dej, Chris!

Posted by zogca na junij 26, 2011

Posted in Hepi b'dej | 23 komentarjev »

V postelji z Jadranom!

Posted by zogca na junij 25, 2011

Ne, ne, nisem si omislila ljubimca in četudi bi si ga, se s tem gotovo ne bi hvalila na blogu. Vsekakor pa se moram pohvaliti s tem, da mi je uspelo priti do najnovejšega iz zbirke dnevnikov Jadrana Krta in zdaj knjigo nosim s seboj povsod, da bi jo čim prej prebrala. Prišla sem že do polovice in da, Jadran je še vedno eden in edini, neponovljiv, je pa res, da zadnji dnevnik ni tako smešen kot prvih nekaj, kajti njegove težave niso niti približno tako preproste kot pri štirinajstih, ko je obupaval nad premajhnim onetom, ko si je na nos po nesreči prilepil modelček letala, ko mu Pandora ni hotela pokazati bradavic …

Saj bi napisala kaj več, ampak se bojim, da bom tako komu, ki knjigo namerava prebrati, pokvarila užitek. Zdaj pa šibam nazaj k Jadranu.

Posted in Knjige | 42 komentarjev »

Hepi b’dej, Cyndi!

Posted by zogca na junij 22, 2011

Posted in Glasba | 12 komentarjev »

Žogca na poročnem potovanju tretji del! aka Ko te prijetno presenetijo!

Posted by zogca na junij 19, 2011

S rezervacijami hotelskih sob prek spleta imam kar nekaj izkušenj, za katere ne morem reči, da so slabe, pa vseeno lahko rečem, da se je doslej vedno izkazalo, da je bila soba na spletu videti veliko lepša kot potem v živo. Tokrat temu ni bilo tako, tokrat sem, ko sem odprla vrata, izustila res glasen “uaaau”. Gospod mož tudi. Mogoče sva tako dobro prišla skozi, ker nisem izbrala jaz, ampak on. Po hudo trapastem kriteriju, in sicer po imenu hotela, ampak uspelo mu je in to je edino, kar šteje. V resnici sem bila za rezervacijo hotela zadolžena jaz, ki sem se skoraj mesec dni zabavala s tem, nikakor pa se nisem mogla odločiti. Pač, tehtnica. Ko en dan pred poroko še vedno nisva vedela, kje bova v Milanu spala, sem, ko sem imela odprtih najmanj dvajset strani s hoteli, za hrbtom zaslišala:”Daj meni.” Medtem ko sem se pet minut (moj maksimum) vrtela po kuhinji, je že izbral. Izločil je tiste hotele, ki so zahtevali plačilo vnaprej, potem pa izbral tistega, ki je imel najlepše ime. Vse, kar je bilo meni treba narediti, je bilo dopisati, da ne želiva ločenih postelj, ampak zakonsko, ker gre za poročno potovanje. Ne vem, ali je bilo to slednje razlog, da so nama za isto (zelo ugodno) ceno ne samo dali razkošnejšo sobo, kot sva jo naročila, ampak soba ni bila soba, temveč velik apartma z dvema terasama in kopalnico, večjo od moje dnevne sobe.

Postelja je bila v takšnem stanju celih pet minut, ampak okej, to se spodobi, ko gre za mladoporočenca, kajne?

Dnevni prostor.

Televizija v spalnici.

Televizija tudi v dnevnem prostoru. Saj ne, da sva jo gledala, ni bilo časa, ampak vseeno je bilo luštno imeti kar dve. In pa grelnik za vodo, brez katerega meni zadnje leto ni živeti.

Orjaška kopalnica, ki je poleg tega, kar vidite, imela še posebno sobo, ki ji po domače rečemo “tuš kabina”.

In pa dvojna terasa, na kateri sva si vsak zvečer privoščila eno seanso v slogu Dennyja Crana in Alana Shora. Seveda brez viskija in cigar. Po štirih dneh sva odšla revnejša za 229 evrov (pa recite, da ni bilo ugodno), srečna in polna čudovitih spominov. Naj kot zanimivost napišem še to, da za razliko od drugih hotelov, kjer na nočni omarici dobite biblijo, v tem hotelu na nočnih omaricah stoji Da Vincijeva šifra. Pač, hotel nosi ime Leonarda Da Vincija. Če ne bi bila na poročnem potovanju, bi knjigo gotovo prebrala, tako pa …

Posted in Potovanja | 55 komentarjev »

Žogca na poročnem potovanju drugi del! aka Ko sovražnik Meka postane ljubitelj Meka!

Posted by zogca na junij 18, 2011

Da sem jaz, ki sem velika ljubiteljica “džank fuda”, dobila moža, ki je zgolj in izključno zdravo hrano, je tako in tako logično. Nekje te pač vesolje mora zafrkniti. Saj ne, da bi pogosto obiskovala restavracije s hitro hrano, ampak včasih pa fejst zapaše BigMek in veliko prijetneje ga je pojesti, če zraven nekdo ne zavija z očmi in ne govori fuj in fej. Kot sem jaz “fasala” božjo kazen v obliki moža, ki je hud nasprotnik Meka in podobnih restavracij, tako je moj mož “fasal” … Naj začnem od začetka. Moj mož kavo konzumira v strašno velikih količinah. Dokler zjutraj ne spije vsaj dveh, ne ve, kako mu je ime. Ker bi bilo malo “tu mač”, da bi na poročno potovanje s seboj vlekel kavomat, je bil prepuščen na milost in nemilost italijanski kavi, za katero je verjel, da bo odlična. Bil je prepričan, da bo spil veliko dobre kave, ampak …

Prva je bila zanič, druga je bila zanič, tretja je bila zanič. In ne samo to, stale so po tri evre. “Tako slabe kave pa še nisem pil. Ta je pa najslabša vseh časov. Ta je tako zanič, da je niti spiti ne morem.” Tako je bilo prvi dan. In tako je bilo drugi dan vse do večera, ko sem se odločila, da grem v Mek po sladoled. Ko sva sedela v zanj tako osovraženi restavraciji in je delal načrte, kje bo pil kavo, sem mu predlagala, naj si jo vendar vzame v MekKafeju. Če bo zanič, je pač ne bo spil. Ta vsaj ne stane tri evre, ampak samo en evro. In kaj se je zgodilo? Kava v Meku se je izkazala za najboljšo, kar jih je kdaj pil. Takoj je šel še po eno. Kar naenkrat nisem bila več jaz tista, ki je silila v Mek, ampak je to počel on. Seveda pa sem jaz ob vsakem obisku prišla na svoj račun s sladoledom.

Manjša težava je nastala, ko sva ob vrnitvi v Slovenijo prišla v prvi Mek, kjer je dobil brozgo, dva decilitra vode z nekaj malega kave. Ampak menda ni v vseh Mekih tako in se takšno kavo, ki jo je pil v Italiji, da dobiti v tistih Mekih, ki imajo MekKafe. En takšen Mek je v BTC-ju, zato se nikar ne čudite, če bom po novem še bolj redna obiskovalka BTC-ja.

Posted in Potovanja | 53 komentarjev »

Žogca na poročnem potovanju prvi del! aka Fuzbal!

Posted by zogca na junij 17, 2011

Vem, spodobilo bi se, da pred objavami o poročnem potovanju napišem objavo o poroki in prilepim fotografije poročnih prstanov, šopka, torte, podvezice … Ups, slednje sploh nisem imela. Ker pa zgoščenke s fotografijami, ki jih je naredil profesionalni fotograf, še nimam, bo ta objava morala počakati in se bom lotila potopisov s poročnega potovanja. Jaz ne bi bila jaz, če ne bi začela z nogometom, kajne? Pač, katedrale, operne hiše in druge znamenitosti lahko počakajo, nogomet ne more, ker je najpomembnejša postranska stvar na svetu. Vsaj tako pravijo.

Stadion Giuseppe Meazza oziroma po domače San Siro. Nahaja se kar daleč iz središča mesta. Dolga vožnja s podzemno, nekaj postaj z avtobusom in še nekaj pešačenja, ampak bilo je vredno. Obiskala sem že veliko evropskih stadionov in čeprav Interja ne maram, Milan pa naravnost sovražim, moram priznati, da prav na San Siru najbolje poskrbijo za obiskovalca. Doslej sem to trdila za Nou Camp. Vstopnica za ogled stadiona sicer ni poceni, stane namreč 12,50 evra, ampak za ta denar si lahko ogledate lepo urejen muzej, dobite pa tudi ogled stadiona, slačilnic in vseh drugih prostorov, ki se nahajajo pod stadionom.

V muzeju so razstavljeni dresi vseh pomembnejših igralcev Milana …

… in Interja.

Pa tudi osvojeni pokali.

Sam stadion ni nič posebnega.

Zato pa so toliko bolj zanimive slačilnice. V bistvu tista za gostujoče moštvo ni nič posebnega, zato pa sta slačilnici za igralce Interja in Milana zelo lepo urejeni. V klubskih barvah. Slačilnica Interja je bolj preprosta, ampak meni je bila bolj všeč.

Slačilnica Milana pa se mi je zdela skoraj vesoljska. Ne samo zaradi sedežev, tudi zaradi LCD zaslonov nad vsakim sedežem. Menda so zasloni namenjeni zgolj in izključno temu, da se na njih izpiše ime igralca. Mesta imajo namreč določena in četudi vedno sedijo na istem sedežu, do njega ne pridejo napamet, ampak s pomočjo LCD zaslona. Nič čudnega, da se govori, da so nogomeši neumni. Ker sem hotela preizkusiti, kako “komot” so sedeži, sem se pač “počila” na enega. In sem bila zelo zadovoljna, ko se je izkazalo, da sem nevede izbrala Nestinega. Jup, imam nos za dobre moške.

S stadionom Delle Alpi žal nisva imela takšne sreče kot s San Sirom, ampak to sem pričakovala. Preprosto nisem imela občutka, da bova videla kaj več kot zunanjost in imela sem prav. Stadion prenavljajo in ogled bo mogoč šele po 28. avgustu. Pa saj menda nisem bila zadnjič v Torinu. Vsaj upam. Aha, če slučajno kdo ne ve, je stadion Delle Alpi domovanje Juventusa.

Tudi stadion Atleti Azzurri d’Italia, ki se nahaja v Bergamu in kjer igra Atalanta, sva videla samo od zunaj, ampak ker Atalanta ni šminkerski in temu primerno tudi bogat klub, turisti množično ne drejo tja in kakšni organizirani ogledi ne bi niti bili smiselni. Atalanta pač nima navijačev po širnem svetu, zato pa ima toliko bolj predane, bolje fanatične, v domačem mestu in ta fanatizem je videti na vsakem koraku.

Kamorkoli se boste v Bergamu ozrli, boste na kakšnem balkonu ali oknu videli razobešene zastave Atalante. Tako, objava o nogometnem delu poročnega potovanja je končana.

Posted in Potovanja | 27 komentarjev »

Pravkar poročena!

Posted by zogca na junij 8, 2011

To objavo sem napisala vnaprej. Seveda, na poročni dan ni časa čepeti za računalnikom, pa čeprav nimaš klasične poroke s celim kupom svatov, čeprav nimaš več kot deseturne veselice, čeprav … Ampak toliko časa pa vseeno imam, da z miško pritisnem na “objavi” in vam sporočim, da sem poročena. Seveda bom napisala kaj več in prilepila kakšno fotografijo. Ko bo mimo poročna noč. Ko se vrneva s poročnega potovanja. In preden se lotim mučne misije imenovanje menjava vseh dokumentov.

Zjutraj odrineva. Smer je Milano. Potem sledita Como in Bergamo. Ter na koncu Torino.

Posted in Ljubezen | 77 komentarjev »

Hepi b’dej, Prince!

Posted by zogca na junij 7, 2011

Posted in Hepi b'dej | Leave a Comment »

Nogometno kjut!

Posted by zogca na junij 7, 2011

Ko se človek začne širiti in jaz to zadnji mesec vztrajno počnem, čeprav je malo bitje res še malo in meri celih sedem centimetrov, so obleke iz streča edino, kar se mu splača kupovati. Če sem iskrena, se kar malo bojim zadnjih mesecev in sem nenehno v skrbeh, kaj bom takrat sploh lahko navlekla nase, ampak okej, nekaj mesecev bom še lahko kjut in da bi res bila, sem pozorna na kjut majice, ki pa jih letos žal ni veliko. Zato sem bila toliko bolj vesela, kot sem v Newyorkerju naletela na to …

… in to.

Če ne razumete, kaj je keč teh dveh majic in še dveh podobnih, ki pa ju nisem odnesla domov, čeprav sicer rada ekscesno nakupujem … Letos bo žensko svetovno prvenstvo v nogometu.

Posted in Moda | Leave a Comment »

Včasih pekel, včasih sanje!

Posted by zogca na junij 6, 2011

NIČKOLIKOKRAT

Ničkolikokrat mi daješ vedeti,
da sem včasih pekel
in včasih edinstvene sanje,
a ničesar vmes.

Grešnik sem,
ujet v otroka
in svetnik z nedolžnim sijajem.
Sem tvojega telesa strast
in mirnega srca
pekoča bolečina.

Ne želim razsanjati oči,
da me ne bi več gledale.
Hočem pa,
znova in znova,
vzdramiti to bežečo dušo,
da se spet in spet ustavi
in se s še večjim žarom
zaljubi vame.

Ingrid Peinkicher

Posted in Poezija | 6 komentarjev »