Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Archive for april 2011

Samo še robčke kupim! aka Kraljeva poroka!

Posted by zogca na april 29, 2011

Ura je pet minut do sedmih. Televizija je prižgana, kajti prenos se bo vsak čas začel. Odločila sem se za Sky News. Okej, zdaj se še nekaj ur ne bo prav veliko dogajalo in bom vmes lahko naredila še kaj za službo, si šla po zgodnje kosilo ter seveda nabavila robčke. Nikoli se namreč ne ve, kaj znajo prinesti ganljivi prizori v kombinaciji s presežkom hormonov. Če mislite, da sem eden izmed hujših primerov, se seveda motite. Na tisoče ljudi je nocoj kampiralo na ulicah Londona, kar so prav spodbujali. Tudi s takšnimi reklamami …

Aha, Camp Royale naj bi se temu reklo. V bistvu sem tistim, ki kampirajo, kar malo fovš, kajti gre za dogodivščino, ki je gotovo ne pozabiš. Seveda sem jim fovš, dokler se ne spomnim, da bi me zeblo, da bi spala na trdem, da stranišče ne bi bilo tako blizu kot doma, da bi verjetno celo deževalo … Kavč in televizija sta gotovo boljša izbira, London pa bom spet obiskala ob kakšni drugi priložnosti, ko bo gneča manjša in hotelske sobe cenejše.

Če boste tudi vi tako navdušeno gledali, uživajte in seveda napišite svoje vtise. Če pa imate vsega tega pompa že poln kufr, vam želim, da vam hitro mine. In ne pozabite, da se takšen cirkus dogaja samo vsakih trideset let. Na mojo žalost in vaše veselje.

Posted in Trači | 56 komentarjev »

Po sledeh prve svetovne vojne!

Posted by zogca na april 28, 2011

Ker prazniki ne smejo miniti brez skakljanja, tudi ti niso. In najljubša oblika skakljanja je še vedno obleganje zgodovinskih spomenikov. Jup, oče je blazno ponosen. Kot majhna sem cvilila, piskala, sikala, sopihala, zavijala z očmi in podobno, ko me je vodil na zgodovinske ekskurzije, zdaj pa je to ena mojih najljubših oblik preživljanja prostih dni. Če ekskurzija vsebuje prečkanje meje, je vse skupaj še lepše. Sredipolje ali italijansko Redipuglia …

Gre za resnično veličasten italijanski spominski kompleks, posvečen več kot 100.000 italijanskim vojakom 3. armade, ki so v prvi svetovni vojni padli na kraškem bojišču Soške fronte. In da, gre za velikooo stopnic, ki pa sem jih na veliko presenečenje nekaterih premagala, kot da ni bilo nič. Pač, toliko stokam, kako mene nihče ne bo spravil na Šmarno goro, kaj šele na kakšen višji hrib, da ljudje mislijo, da nisem za nikamor, kar pa …

… sploh ne drži. Jaz brez težav hodim, tudi navkreber, le vedeti moram, zakaj to počnem. Nikoli pa ne hodim gor samo zato, da bi prišla dol. Dovolj o meni in nekaj o spomeniku.

Na začetku stopnišča, simbolično pa na čelu svoje armade, stoji grob komandanta 3. armade princa Emanuela Filiberta Savojskega, drugega vojvode Aoste, ki je obkrožen z grobovi štirih generalov.

Nakar sledijo imena vojakov. Vse do vrha.

Na vrhu pa piše, da je ob vseh teh vojakih padlo še 30.000 neimenovanih. Vsaj tako so mi prevedli.

Povsem na vrhu so trije križi. Joj, saj verjetno ni prav, da to pišem, ampak zakaj jim ni Bog pomagal?

In še sporočilo padlih naslednjim generacijam. V vsakem primeru je bilo invano. V končni fazi se je enaka norost ponovila dobri dve desetletji pozneje. Znova z Italijani v glavni vlogi. Aha, in znova tako, da so Italijani na koncu bili med zmagovalci.

Posted in Skakljanja | 15 komentarjev »

Kraljevi suvenirji!

Posted by zogca na april 28, 2011

Ste že “not padli” v kraljevo poroko? Jaz seveda sem in seveda me zanima vse in seveda potem vse tudi najdem. Prepričana sem, da ste tudi tisti, ki vas kraljeva poroka ne zanima, dobro obveščeni, ker tej temi ta teden ni mogoče ubežati. Gotovo tudi veste, da v Angliji ob tej priložnosti prodajajo vse mogoče in nemogoče suvenirje. Večina je precej neokusnih, ampak ta dva, ki sem ju izbrala za vas, pa sta …

V bistvu nobeden izmed njiju sam zase ni nič posebnega, ampak skupaj sta pa super. Najprej kraljeva pica …

… in potem krajeve vrečke za bruhanje. Roko na srce, pica je vsaj meni videti strašno neužitna.

Posted in Trači | 4 komentarji »

Ena praznična!

Posted by zogca na april 27, 2011

Posted in Glasba | 2 komentarja »

Smisel je, smisla ni …

Posted by zogca na april 26, 2011

ŠAHOVNICA

Belo črni mejniki
na šahovnici življenja.
Nespeči tatovi uspavank
so se potuhnili
med preigravanjem letnih časov.
Raztrgali oblake. Težke.
Skoznje ne moreš leteti.
Ni vzhoda ne zahoda.
Smisel je. Smisla ni.
Brezvetrje v puščavi.
Ni sozvočja.
Je hrup. Je brezglasnost.
Je svoboda in je ni.
Rešetke. Krila angelov.
Vmes s teboj popisan list.

Tanja Petelinek

Posted in Poezija | 67 komentarjev »

Tulipani!

Posted by zogca na april 23, 2011

Če z eno objavo zamujaš več kot teden dni, če jo več kot teden dni tudi najavljaš, če te ljudje opominjajo na zamudo, če … Verjetno bi se spodobilo, da bi se zdaj, ko sem se končno spravila pisat, še prav posebej potrudila in napisala nekaj res dobrega, ampak ne, to nisem jaz. Ti tulipani so postali nekaj, kar moram napisati in kar moram, mi je odveč in ponavadi naredim najslabše. Zato bom napisala “kr neki”, prilepila fotografije ter se potem lotila pisati kaj, česar nisem obljubila, s čimer nisem zamujala in bo gotovo boljše.

Volčji potok obiščem vsako pomlad in vsako pomlad na blog prilepim fotografije tulipanov. Tokrat mi je uspelo priti, ko so razstavo odprli in nisem čakala zadnjega dne razstave, ko se tulipani počasi že poslavljajo.

Kot vedno sem tudi ob letošnjem obisku Volčjega potoka dobila preblisk, da bi si kupila nekaj rož in sem se kot vedno spomnila, da pri meni tisto, kar ne govori, mijavka ali laja ne preživi in sem to misel opustila. Čeprav, in s tem se ne hvalim prvič, vem, mi je rožo, ki sem jo dobila za rojstni dan uspelo obdržati pri življenju pol leta. Vseeno je bolje, da kupujem mrtve predmete …

… in teh moram v naslednjih mesecih kupiti kar nekaj. Prva je na vrsti kuhinjska miza s stoli. IKEA vabi. Seveda pa ne vabi takrat, ko sem jaz hotela iti, v ponedeljek. Še dobro, da sem sama “pogruntala”, da nobeni od sosedov za verske praznike ne delajo in se nisem sramotila s spraševanjem na svojem naljubšem forumu, ki bo naslednje tri dni poln tem z vprašanji, ali ta in ta trgovina dela.

Vsekakor pa trgovine danes še delajo, zato šibam kupit zalogo za današnje, jutrišnje in ponedeljkovo kosilo. Jaz kuham. Ufff.

Posted in Skakljanja | 41 komentarjev »

Hepi b’ dej, kraljica!

Posted by zogca na april 21, 2011

Posted in Hepi b'dej | 21 komentarjev »

Dinozavri in napad malih teroristov!

Posted by zogca na april 13, 2011

Ne, ne bom pisala znanstvene fantastike, dinozavri v tej zgodbi niso pravi, mali teroristi pa ne oboroženi. Mali teroristi so otroci, ki jim starši dovolijo prav vse in to prav vse so v soboto počeli razstavljenim dinozavrom v Volčjem potoku. Fotografij teh napadov ne bom dajala na blog, ker se ne spodobi objavljati fotografij otrok, ampak lahko mi verjamete na besedo. Na vse, na kar se je dalo splezati, so nekateri otroci (ne vsi, seveda) plezali. Vse, kar se je dalo vleči, so vlekli. In, verjeli ali ne, celo nogometne žoge so brcali vanje. In starši? Fotografirali so.

Kakšna posrečena fotografija, kajne? Predstavljajte si, da mali Leon (dečku je dejansko bilo ime na L, vendar ni bil Leon) visi z okla spodnjega dinozavra in ga brca v rilec, njegova bratca pa stojita zraven in brcata v ta isti rilec. Mama vse to neumorno fotografira in ko ima dovolj posnetkov in bi želela, da se njeni fantje premaknejo k naslednjemu dinozavru, izusti, da se tega ne sme početi. Da, enako izživljanje se je ponovilo pri naslednjem dinozavru. Nakar sem jaz vztrajala, da počakamo nekaj minut in se ločimo od te teroristične družine, kajti hotela sem narediti tudi kakšno fotografijo dinozavrov brez na njih visečih otrok.

Pa ni kaj dosti pomagalo. Kaj hitro smo naleteli na družino, katere oče je zadovoljno snemal, kako je njegov za nogomet nadarjeni sin v dinozavra brcal žogo, potem sedel na dinozavrovem repu, jahal dinozavrovega mladiča in podobno.

Mogoče ni odveč, da napišem, da so bili dinozavri (razen največjih, na katere tako in tako ni bilo mogoče plezati) ograjeni in verjetno ograje tam niso bile za okras. Prav tako bom napisala, da je bilo nekaj dinozavrov tam postavljenih prav za igranje in to je bilo tudi zelo jasno napisano. Kajpak je v Volčjem potoku tudi veliko igrišče, kjer se otroci lahko znorijo.

Ne razumite me napak. Ne udriham čez otroke, ampak čez njihove starše, ki povsem očitno ne vedo, kaj je prav in kaj ne. Ali pa vedo, vendar jim sploh ni mar. Oni so dali toliko in toliko za vstopnino, zato smejo vse in tudi njihovi otroci smejo se. Me pa zanima, kaj bi se zgodilo, če bi od kakšnega dinozavra odpadel kakšen organ. In še bolj me zanima, kaj bi se zgodilo, če bi s kakšnega dinozavra odpadel organ, ko bi na njem visel otrok in bi odpadel skupaj z njim ter se poškodoval.

Predvidevam, da bi bili krivi vsi drugi, samo starši ne.

Posted in Skakljanja | 92 komentarjev »

Hepi b’ dej, Andy!

Posted by zogca na april 12, 2011

Posted in Hepi b'dej | 9 komentarjev »

Kaktusssi!

Posted by zogca na april 11, 2011

Obisk Volčjega potoka je v zadnjih letih postal spomladanski “must do”, nekakšna tradicija. Predvsem zaradi tulipanov, ki jih obožujem. In če mi je do zdaj vedno uspelo priti šele za prvomajske praznike, ko so bili tulipani že na zadnjih izdihljajih, sem tokrat pohitela in arboretum obiskala na prvi dam otvoritve razstave tulipanov. Kot vedno je tudi tokrat nastala poplava fotografij, ampak reportaže iz Volčjega potoka ne bom začela s tulipani, temveč s kaktusi, katerim bodo sledili dinozavri (in moje besnenje čez starše, ki otrokom dovolijo izživljanje nad razstavljenimi velikani) in šele na koncu tulipani.

Kaktusi so sicer rastline po moji meri. Zame velja, da ne skrbim ravno dobro za živa bitja, ki ne govorijo, lajajo ali mijavkajo, pač ne spuščajo zvokov, s katerimi bi lahko opozorila na to, da so žejna, lačna oziroma jim kaj manjka. Čeprav, s  tem se pa skoraj moram pohvaliti, mi je vseeno uspelo pol leta ohraniti pri življenju rožo, ki sem jo lani jeseni dobila za rojstni dan. Ne vprašajte me, katero, ker ji ne vem imena.

Moj dragi se je navdušil nad kaktusom, ki ga velikokrat vidimo v vesternih in menda si bova enega takšnega tudi omislila. Če ga bova našla.

Meni so bili najbolj všeč živi kamenčki. Mislim, da so veliko boljša izbira. Manj je namreč možnosti za kakšno “nesrečo” …

… ki bi pomenila preverjanje ostrine bodic. Ob namernem preverjanju sem namreč izustila en zelo glasen auč.

Auč pa je tudi to, da je danes ponedeljek in da me čaka garaški teden. Samo še tri minute in potem moram res začeti delati.

Posted in Skakljanja | 26 komentarjev »