Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Archive for the ‘Nesmisli’ Category

Ne morem, da ne bi!

Posted by zogca na september 23, 2011

Posted in Nesmisli | 1 Comment »

Pa smo tam! aka Žogca in Smrkci!

Posted by zogca na avgust 8, 2011

Lagala bi, če bi napisala, da nisem ena izmed tistih, ki na spletu visijo veliko, preveč časa. Pač, nikoli se nisem mogla pohvaliti s tem, da zjutraj na hitro preberem dva, tri spletne časopise, popoldne preverim stanje na borzi in zvečer na forumih poiščem še kakšen uporaben nasvet, sicer pa čas porabim za koristne stvari (kuhanje kosil in večerij v treh hodih, lovljenje vsakega prahca posebej in podobno). Sem pa se, res, prav zares, do zdaj lahko pohvalila s tem, da na spletu nikoli nisem igrala nobene igrice. Nič več, zdaj tudi jaz igram igrice. Ups, eno igrico. Smrkce. Temu se pa res nisem mogla upreti. Smrkci in Čebelica Maja so bili namreč junaki mojega otroštva in ko sem jih zagledala skakati po Facebooku … Gradim jim hiške, pekarne, telovadnice, jim postavljam klopice in gugalnice, skratka, gre mi na otročje. Ampak je tako luštno. In totalno sem vesela, da bodo ravno zdaj Smrkci in, kajti lahko jih bom kupovala za dojenčka …

… s tem pa tudi sebi izpolnila vse otroške želje.

Posted in Nesmisli | 54 komentarjev »

Moj roza parček!

Posted by zogca na marec 30, 2011

Naj vas naprej prosim, da mi pod to objavo ne pišete, da moram nehati kaditi. Vem, moram. Vem, bom. Vem, kmalu. Ker pa še vedno kadim, naj se pohvalim s strašno ljubkima vžigalnikoma, ki sta poklicala moje ime. Okej, moje me je poklicalo sto roza vžigalnikov, ampak nekje meja mora biti in sem odnesla domov samo dva. Pred nekaj dnevi. Začuda, še vedno sta v dvojini. Z vžigalniki je tako, da zelo radi izginjajo, tako meni kot drugim. In potem se zgodi …

Naj napišem eno kadilsko anekdoto. Pred leti sem šla na potovanje in moj prijazni nekdanji fant mi je pred potjo kupil tri vžigalnike, ne tako ljubke, kot sta ta dva, vsekakor pa ljubke in takšne, ki jih težko zamenjaš z drugimi. Ko sem se čez dva tedna vrnila s potovanja, sem imela pri sebi tri vžigalnike. Tri, ampak ne iste tri. Če se pol mojega roza parčka ali kar cel parček nekega dne znajde pri vas … Saj veste, pliz …

Posted in Nesmisli | 2 komentarja »

Dobro, preveč dobro!

Posted by zogca na marec 20, 2011

Bila sem v dilemi. Dati svoje novo odkritje, ki ni samo dobro, ampak preveč dobro na blog ali ne? V prid objavljanju sladkega odkritja je seveda govorilo to, da vas rada rajcam, proti pa dejstvo, da ne želim zdaj, ko je pred vrati pomlad, preveč rajcati sebe. Tale sladica, katere imena sploh ne vem, ker sem obakrat, ko sem jo kupila, samo pokazala s prstom, se mi namreč prikazuje pred očmi, ko je sploh nikjer ni, zdaj pa jo bom morala gledati vsakokrat, ko bom odprla blog in vsakokrat me bo imelo, da bi …

… stekla na drugo stran križišča, kjer se nahaja pekarna, v kateri tale moj mali greh prodajajo. Mimogrede, katera izmed vas se mi bo pridružila pri spomladanski dieti?

Posted in Nesmisli | 124 komentarjev »

Vsi znaki pomladi so tu!

Posted by zogca na marec 6, 2011

Kako že pravi pesem? “Zvončki in trobentice, mačice, vijolice spet iz zemlje vzklijejo, saj pomlad je tu. Travica ozeleni, vse v gozdu oživi, kukavca spet poje nam svoj napev ku-ku …” Včeraj sem se med skakljanjem, o katerem bom nekaj več napisala popoldne, lotila iskanja znakov pomladi. Uspelo mi je najti zvončke …

… in trobentice.

Mačic in vijolic nisem našla, pa tudi nobene kukavice nisem slišala. Ampak kot sem napisala že včeraj …

… imam jaz povsem svoj znak za prihajajočo pomlad. In sicer … Ko me med jutranjim obredom na balkonu ne zebe, je to najlepši znak, da prihaja moj najljubši letni čas. Joj, bom žalostna, če se zgodi, da bo čez teden dni spet padel sneg.

Posted in Nesmisli | 40 komentarjev »

Žogca je na bolniški!

Posted by zogca na januar 7, 2011

Ajoj, koliko pritožb, da na blog ne dam nič novega. Na bolniški sem, res. Piše, da en teden. Okej, papir prenese vse in bo prenesel tudi to, resnično življenje pač ne, zato se bo ta en teden skrajšal na dva, tri dni, ampak pustimo podrobnosti. In če sem na bolniški za službo, potem sem tudi za blog. Ne, pa to ni glavni razlog, zakaj na blogu nič novega. Razlog se skriva drugje. Vse, povezano z blogom, je na starem računalniku, ki stoji ob novem in čaka, da ga odnesem komu, ki bo poskusil rešiti podatke s trdega diska. Da bi ustvarila kaj novega, bi potrebovala najmanj Photoshop, ki ga na novem računalniku nimam, diska z licenčnim programom, ki mi ga je tako prijazno nekoč podaril Princ, pa ne najdem, če se postavim na trepalnice. In za nameček je zdaj crknil še shrani.si, kamor sem dve leti nalagala fotografije za blog, tako da … Prav nič ni, kot bi moralo biti, in ko je stanje takšno, se mi niti ne ljubi truditi. Bom po vseh teh izgovorih še vedno dobivala grožnje z neopravičenimi in ukori? Menda ne.

Fotografijo, ki sem jo prilepila v objavo, sem v nekem trapastem programu “pacala skupaj” pol ure in ne, ni mi je uspelo “napacati” v velikost, v katerih vedno objavljam fotografije. Jaz sem glede teh stvari zelo natančna, vse se mora ujemati, biti skladno, vedno enako … Vem, vi teh nekaj pikslov razlike ne boste niti opazili, ampak jaz jih bom videla. Kakorkoli že, naj ta fotografija ponazori, da se trenutno valjam po kavču in študiram astrološke karte (roko na srce, predvsem svojo). Pa saj, bolniška je namenjena počivanju, kajne?

Posted in Nesmisli | 121 komentarjev »

Moja Hello Kitty smrečica!

Posted by zogca na december 20, 2010

Tale objava sploh ni za hec. Ne, res ne. Jaz sem si čisto zares omislila rožnato Hello Kitty smrečico. Ko sem jo zagledala pri prijateljici, sem takoj začela vpiti, da jo moram imeti. In ko jaz nekaj hočem imeti, to tudi dobim. Če kaj, potem sem doktorirala razvanje same sebe. Ko sva s prijateljico šli pohajat po Italiji, ker sem se jaz za en dan spremenila v Dedka Mraza, ki navija za Juventus (logično!), sva njenega partnerja poslali po rožnato smrečico.

Ob tej priložnosti se mu seveda najlepše zahvaljujem za prijaznost.

Kitty, moja, moja.

Ko sem prišla domov in nahrbtnik vrgla k vratom, sem se takoj spravila odpirat škatlo in postavljat svojo novo smrečico. V končni fazi se to skoraj spodobi, prazniki so namreč pred vrati. Ne vem še, ali bom postavila tudi tisto pravo smrečico, zeleno in visoko dva metra. Ne ljubi se mi ponjo v klet. In tako in tako med prazniki ne bom doma.

Ampak rožnata smrečica pa je postavljena in okrašena. Ne, otrok v meni nikoli ne bo umrl.

Posted in Nesmisli | 50 komentarjev »

Večno zabaven in večno lepa!

Posted by zogca na oktober 24, 2010

Ura je sedem. Zjutraj, lepo prosim, zjutraj. Nedelja je. Zakaj nisem v postelji, ampak visim za računalnikom? Ne morem spati. Pravzaprav sem se zbudila že ob štirih, vendar sem sklenila, da je to preprosto prezgodaj in da moram zaspati nazaj. Za silo je šlo. Do šestih in niti minute več. Če bi bila doma, bi zdaj prižgala vse luči in se razletela po stanovanju, tako pa moram paziti, da ne zbudim svoja dva fanta. Kdo bi si mislil, da je ob sedmih zjutraj zunaj še čista tema? Kot bi bila noč. Vem, že naslednji teden bomo prestavili uro in ne bo več, ampak potem bo pa noč sredi popoldneva. To slednje je zame vseeno huje, kajti sredi popoldneva sem budna, ob sedmih zjutraj pa ponavadi še ne.

Visela sem za računalnikom in se odločila, da bom na blog dala en rajc za pupije. Kocka je tokrat padla na Tatjano Patitz. Ko sem se lotila guglanja sem naletela na fotografije, ki so pred vami in seveda sem takoj pozabila na rajc, kajti …

A nista kjut?

Michael J Fox in Tatjana Patitz. Ne vem, kdo se je domislil dati skupaj prav njiju, ampak zadel je terno. Vsaj jaz tako mislim. Večno zabaven in večno lepa.

Fotografije pa seveda niso bile posnete kar tako oziroma brez razloga, ampak kot reklama za podjetje Carl Zeiss AG. Saj veste, očala in leče.

Napisala sem, kar sem mislila, zdaj pa grem premišljevat, kaj bom delala, dokler se čisto zares ne zdani. Ej, kaj blefiram? Visela bom na internetu.

Posted in Nesmisli | 15 komentarjev »

Hočem beetla!

Posted by zogca na oktober 18, 2010

Ne vem, ali veste, kako se počuti drek, ampak tako se v tem trenutku počutim jaz. Pogled na astrološko karto je pokazal, da Mars, ki se trenutno nahaja v škorpijonu in seveda zato premore vso škorpijonsko moč, čepi na moji Venere in s tem seveda tudi na descendentu, s tem pa, logično, dela opozicijo na ascendent. Ne, malefikov ne maram na svoji Veneri, ker ko je napadena Venera, je pri meni napadeno vse, ker je Venera vladar vsega. Na srečo je govora o trazitnem Marsu, ki se tako hitro, kot je na Venero prišel, z nje tudi “skipal”. Teh nekaj dni pa bom očitno morala preživeti z vsemi temi paranojami in se prepričevati, da vse tisto (vse mogoče katastrofe), kar sem si naslikala v glavi, ni res. Čeprav mogoče je. Spet se oglaša moja paranoja. Kako je s tem povezan beetl?

V bistvu nikakor. Da ne bi razmišljala o neumnostih, razmišljam o tem, kateri avto si bom kupila, ko se bom ob koncu zime morala posloviti (tokrat zares) od svojega dolgoletnega prijatelja. In odločila sem se za beetla. Kajpak je barva pomembna. Skoraj toliko kot to, v kakšnem stanju so motor, zavore in drugo.

Šibam nazaj delat. Teh pet do sedem tisoč evrov se ne bo zaslužilo samih od sebe.

Posted in Nesmisli | 25 komentarjev »

Cesta do nebes!

Posted by zogca na september 26, 2010

Včeraj naj bi deževalo, vendar na srečo ni. Ko sva popoldne “čikala” na balkonu, sem naenkrat zaslišala: “Poglej, cesta do nebes.” Kajpak sem takoj stekla po fotoaparat in zabeležila to cesto, čeprav dvomim, da vodi naravnost do nebes.

V končni fazi pa so nebesa že to, da lahko povsem brezskrbno čepiš na balkonu, piješ kofe, “čikaš” in nimaš prav nobene skrbi. Eno popoldne …

… kajti danes je treba že delati. Čeprav je nedelja.

Posted in Nesmisli | 2 komentarja »