Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Archive for oktober 2008

Preden na metli odletim! aka Jaz kot čarovnica!

Posted by zogca na oktober 31, 2008

Preden na metli odletim do kavča gledat svojo najljubšo humoristično nanizanko, se spodobi, da vam na ta večer razkrijem eno skrivnost. Čarovnica sem. Ker se oblačim po zadnji modi in ne klasično čarovniško, mogoče tega ne opazite na prvi pogled, vendar sem, čarovnica sem. Naj vas ne zavede tudi to, da se okoli prevažam z avtom. Metlo imam še vedno na balkonu. Za vsak primer. Nikoli se ne ve. Avto se namreč lahko tudi pokvari. Klobuka ne nosim, četudi bi se spodobilo, vendar me morate razumeti. Toliko zapravim za frizerja, da bi resnično bil greh. Za nos so že dolgo tega poskrbeli lepotni kirurgi. Vendar res, nič od naštetega vas ne sme zavesti, čarovnica sem. V bistvu me nihče izmed vas ni spregledal. Samo eden je tako zelo pameten in ve, da karkoli jaz naredim, to naredim zgolj in izključno s slabim namenom. Kot se za pravo čarovnico tudi spodobi.

Malo sem se morala pošaliti na svoj račun. In zakaj ne ravno s čarovnico, ko pa je menda nocoj noč čarovnic. Ali pa je bila morebiti sinoči? Priznam, ne vem. Tega praznika ne doživljam kot svojega. Še več, ne doživljam ga kot našega. Pust da, četudi že zelo dolgo nisem bila maškara. Noč čarovnic pa se mi zdi tako vsiljeno uvožen iz Amerike. Četudi razumem, da ga imajo otroci radi. In potem seveda razumem tudi starše, ki jim želijo narediti veselje ter kupujejo kostume in buče.

V bistvu pa smo ženske na nek način vse čarovnice. Ene bolj, druge manj. Nedavno sem brala članek o tem, kako zelo dobro imamo nekatere razvito intuicijo ali po domače šesti čut. Vsekakor veliko bolje od moških. Kar so pokazale tudi znanstvene raziskave. Nežnejši spol se lahko bolj zanese na svojo intuicijo predvsem zato, ker leži center za te občutke v desni možganski hemisferi, ki je pri ženskah bolj dejavna kot pri moških, pri moških namreč prednjači aktivnost racionalne leve polovice možganov. Francoski psiholog in raziskovalec dr. Mercier trdi, da so veliko uspešnejše in perspektivnejše poslovne zveze, pri katerih si ženska izbere partnerja in ne nasprotno, enako velja tudi v zakonu in partnerstvu. Kakorkoli že, jaz zase vem … Četudi nisem čarovnica, ali pač, sem že večkrat napovedala bolj ali manj neverjetne stvari. Za katere so drugi trdili, da se nikoli ne morejo zgoditi, ker so, vsaj nekatere, bile zares neverjetne. In vendar so se. Zato svojemu šestemu čutu povsem zaupam. Še nikoli me namreč ni pustil na cedilu, še nikoli me ni izdal. Mogoče pa sem vas znova vse zavedla in res sem čisto prava čarovnica. In, lepo vas prosim, ne zastavljajte retoričnih vprašanj. Da, na sliki sem jaz. Preden sem kupila avto in ko še nisem imela denarja, da bi vsak teden hodila k frizerju.

Advertisements

Posted in Nesmisli | 1 Comment »

Novo sonce!

Posted by zogca na oktober 29, 2008

ČAKANJE

Rekel si,
da se bova videla,
ko bo posijalo
novo sonce.
Ne more.
Skozi črne oblake,
skozi črni beton,
skozi črne solze
ne more posijati sonce.
Ko bo tvoja misel
kakor žarek,
ko bo tvoje srce
kakor neskončno vesolje,
ko boš položil roko
na mojo bolečino,
bom vedela,
da si se vrnil.
Na dnu poteptanega življenja
sem te čakala
in čakala te bom
še dolgo, dolgo
in še potem te bom čakala,
ko bo zadnja zvezda potemnela
in ne bo več zvezde
in ne sonca.

Anka But

Posted in Poezija | Leave a Comment »

Poljub na tvoja usta …

Posted by zogca na oktober 29, 2008

LEBDIM V SANJAH

Lebdim v sanjah,
ki me tkejo
v pisane mavrice.

In letim vse višje in višje.

Sprehajam se med luno in soncem,
nevidno se dotikam ljubezni.

Šepetam.

Vsrkavam drobce nežnosti
in prižigam luči
za najini duši.
Oživljam utrinek sreče na dlani
in dajem poljub
na tvoja srebrna usta.

Lebdim v sanjah,
ki me tkejo
v pisane mavrice.

Tamara Vasić

Posted in Poezija | Leave a Comment »

Gorim!

Posted by zogca na oktober 28, 2008

UPOR

Še nikoli nisem gorela,
kot gorim zate.

Še nikoli nisem žarela,
kot žarim zate.

In bom gorela.

In bom žarela.

Prebudila te
iz ognjenih vročih sanj.
Žgala te
v nepotešenih medenih prsih.
Pekla te v pretakanju
tvoje krvi po svojem životu.
Posipala sol na tvojo bolno,
razkrajajočo rano.

Še nikoli nisem bila tako grenka,
zato vem,
da me nočeš
na svojih sladkih ustnicah.

Manja Žugman Širnik

Posted in Poezija | Leave a Comment »

Vstopi!

Posted by zogca na oktober 26, 2008

MOGOČE

Mogoče te bo vrnil nov dan,
ki preskakuje
kamenje prečutih noči?
Bo res?

Mogoče pa te prinese
majski cvet,
če si bom močno želela?
Mogoče.

Ali pa že stojiš
pred mogočnimi vrati,
ki si jih odpreti ne upam?
Bo tam praznina?

Ne stoj več pred vrati,
vstopi.
Ne čakaj na pomladno cvetje,
kar zrasti
v novo jutro iskrene zaupnosti.
Pripravljena sem na odhod.

Ingrid Peinkicher

Posted in Poezija | Leave a Comment »

Nočni užitki!

Posted by zogca na oktober 26, 2008

Ko ura ob delovnikih odbije polnoč, je lahko na televiziji karkoli, vendar bom jaz dala na štirico. CNN. Kajti na programu The Situation Room. Še sama ne vem, zakaj, ampak odkar pomnim, izjemno uživam v vsem, kar je povezano z ameriškimi volitvami. Ki se me v principu prav nič ne tičejo. Ampak šov, ki ga Američani naredijo iz volitev … Ne gledam slovenskih zabavnih oddaj, zame so ameriške oddaje o volitvah zabavne oddaje. Vsi ti analitiki, strokovnjaki, poznavalci. Kajpak vsi po vrsti dovolj pristanski, da je cela reč začinjena. Potem pa John King s svojimi “čudežnimi” volilnimi zemljevidi. Trenutno sicer pogrešani Jeff Cafferty s svojimi več kot zajedljivimi opazkami. En tak fajn žmohten šmorn … Kajpak je vse skupaj še bolj luštno, ko vodi “tvoj” kandidat in je skoraj nemogoče, da ne bi zmagal. Barack Obama, seveda. Johna McCaina lahko zdaj reši le še čudež, saj si je njegov temnopolti protikandidat nabral že tako rekoč neulovljivo prednost. Če bi tukaj šlo za našo politiko, bi napisala roman o tem, zakaj je nekdo v redu in drugi niso. Vendar ne gre za našo politiko. In se me v bistvu sploh ne tiče, kdo bo zmagal. Gledam res zaradi šova. In v slogu šova bom tudi zapisala … Barack Obama mi je všeč, ker nima tistega “mi Američani smo nad vsemi in vsem”. Njegov podpredsedniški kandidat Joe Biden mi je precej dolgočasen, kajti govori do nezavesti. Zanimiv je samo takrat, ko pove kaj takšnega, s čimer dejansko pomaga protikandidatoma. John McCain se mi je v mladosti zdel božansko lep, še zdaj se mi zdi božansko lepa njegova žena, žal pa ne prebavljam najbolje republikanskih floskul. In potem je tukaj še njegova podpredsedniška kandidatka Sarah Palin. Navdušenka nad orožjem, ki z Aljaske vidi Rusijo in ima zaradi tega menda veliko mednarodnih izkušenj, za povrh pa hodi v neke skrajno nenavadne cerkve z nekimi skrajno nenavadnimi prepričanji … Osebno ji ne bi prepustila vodenja krajevne skupnosti, kaj šele države. Ker pa je John McCain vse prej kot mlad, za seboj pa ima tudi dva boja z rakom, ni izključeno, da njegovega mandata ne bi končala ona.

Ko bo prišel tisti četrti november, dan volitev, se bom zvečer vrgla na kavč in če ne bo res nujno, da grem lulat, se ne bom premaknila od televizorja. Noben film, res prav noben, ni tako zanimiv, kot ko na CNN-u začnejo “skakati” zemljevidi z volilnimi rezultati. Škoda, da ne maram kokic. Bo pa zato kokakola.

Posted in Politika | Leave a Comment »

Ne morem!

Posted by zogca na oktober 24, 2008

PRISOTNOST

Vsako minuto
te brutalno koljem
s svinčenim rezilom ljubezni.

Vsako minuto
objestno param
tvoj trebuh odtujevanja.

Vsako minuto
bolestno trgam
tvoje kite pobega.

Vsako minuto
s kriki režem
tvojo tišino.

Pa nič.

Nikoli se ne razbliniš v praznino.

Živiš, da me boli,
ker te ne morem ubiti,
ker te ne morem pozabiti,
ne morem utišati,
ne morem,
ne morem,
ne,
ne morem.

Manja Žugman Širnik

Posted in Poezija | Leave a Comment »

Vstopate na lastno odgovornost!

Posted by zogca na oktober 24, 2008

Ko sem sinoči na enem od hrvaških portalov prebirala novice iz Zagreba, ki z vsakim dnem bolj spominja na Bejrut, nisem mogla spregledati, da je kar nekaj bralcev in prebivalcev Zagreba v šali zapisalo, da bi morale prav na vseh cestah, ki vodijo v mesto, stati table z napisom Vstopate na lastno odgovornost!

Jaz sem včasih zelo rada šla v Zagreb v šoping in na kosilo. Ker je luštno. Ker je blizu, pa je vseeno drug svet. Priznam, da se mi te dni prav nič ne hodi k sosedom. Čeprav sem brez zadržkov hodila v Beograd, ko so tam imeli mafijske obračune. Zdi se mi, da so tamkajšnji mafijci malo bolj pazili in so se pobijali na način, da naboji niti pomotoma niso mogli končati v mesu nedolžnih ljudi. Ali pa so bili Srbi preprosto navajeni vsega hudega in tam ni vladala vsesplošna paranoja. V Zagrebu je žal zavladala …

Kajpak se je vse to moralo zgoditi. Bilo bi nenavadno, če se ne bi. Hrvaška namreč plačuje zelo visok račun za napake iz preteklosti, ko je v vse strukture oblasti vključila kriminalce. Kriminalce, ki so zaradi politične, sodne in policijske zaščite postali tako močni, da delajo, kar hočejo. In zdaj bodo morali, kajti stvari so ušle izpod nadzora, korumpirani politiki dati poloviti svoje nekdanje tovariše.

Ker pa se ljudje zavedajo, da niso korumpirani samo politiki, ampak tudi sodstvo in policija, bi premnogi ukrepali drugače. Preprosto bi dali zapreti vse, ki vozijo zelo drage džipe, sicer zaščitni znak novopečenih bogatašev, potem pa bi ugotavljali, ali je med njimi kakšen pošten. Nič kaj demokratične zamisli, vendar jih razumem. Vsega imajo dovolj. In ko kdaj pogledam kakšen njihov dnevnik, mi je jasno, zakaj.

Šoping v Zagrebu lahko počaka …

Posted in Politika | Leave a Comment »

Dobrota joče in se duši!

Posted by zogca na oktober 23, 2008

GRABEŽLJIVE ROKE

S težo besed
zahrbtno ubijamo sočloveka,
vse za slavo egoizma,
in hladni udarci
neoliberalne družbe
pljuvajo v obraz pravičnosti.
Obrazna silhueta
je le še ironičen obesek
iznakažene podobe.
Grabežljive roke, pohotne roke
pa stiskajo vse močneje
in močneje,
da dobrota joče in se duši.
V svojih krvavojedkih solzah
se razkraja in krčevito oprijema
zadnjih razvalin upanja.
Ljudje pa s paleto puhle arogance
sanjajo o mavrici novega sveta,
čeprav jim blato sega do vratu.
Pred alarmnimi signali
si mašijo ušesa misleč,
da je to stvar transcendence …

In zato bi šla včasih rada drugam.

Vesna Tišler

Posted in Poezija | Leave a Comment »

Etikete, polne laži!

Posted by zogca na oktober 22, 2008

ETIKETE

Tlačijo nas v plastične vrečke
z vakuumskim pakiranjem.
Etikete, polne laži.
Brez konzervansov.
Brez umetnih barvil.
Ukradli so nam identiteto.
Ločijo nas
po blagovnih znamkah
in če si slabo blago,
nasrkaš.
Nihče več ne hodi
na razstave človeških src
in čustev.
Rajši imajo umazane informacije,
razmazane na straneh
opravljivih časopisov.
Zadušilo nas bo.
To blato na vsakem koraku.

Vesna Tišler

Posted in Poezija | Leave a Comment »