Preden na metli odletim do kavča gledat svojo najljubšo humoristično nanizanko, se spodobi, da vam na ta večer razkrijem eno skrivnost. Čarovnica sem. Ker se oblačim po zadnji modi in ne klasično čarovniško, mogoče tega ne opazite na prvi pogled, vendar sem, čarovnica sem. Naj vas ne zavede tudi to, da se okoli prevažam z avtom. Metlo imam še vedno na balkonu. Za vsak primer. Nikoli se ne ve. Avto se namreč lahko tudi pokvari. Klobuka ne nosim, četudi bi se spodobilo, vendar me morate razumeti. Toliko zapravim za frizerja, da bi resnično bil greh. Za nos so že dolgo tega poskrbeli lepotni kirurgi. Vendar res, nič od naštetega vas ne sme zavesti, čarovnica sem. V bistvu me nihče izmed vas ni spregledal. Samo eden je tako zelo pameten in ve, da karkoli jaz naredim, to naredim zgolj in izključno s slabim namenom. Kot se za pravo čarovnico tudi spodobi.
Malo sem se morala pošaliti na svoj račun. In zakaj ne ravno s čarovnico, ko pa je menda nocoj noč čarovnic. Ali pa je bila morebiti sinoči? Priznam, ne vem. Tega praznika ne doživljam kot svojega. Še več, ne doživljam ga kot našega. Pust da, četudi že zelo dolgo nisem bila maškara. Noč čarovnic pa se mi zdi tako vsiljeno uvožen iz Amerike. Četudi razumem, da ga imajo otroci radi. In potem seveda razumem tudi starše, ki jim želijo narediti veselje ter kupujejo kostume in buče.
V bistvu pa smo ženske na nek način vse čarovnice. Ene bolj, druge manj. Nedavno sem brala članek o tem, kako zelo dobro imamo nekatere razvito intuicijo ali po domače šesti čut. Vsekakor veliko bolje od moških. Kar so pokazale tudi znanstvene raziskave. Nežnejši spol se lahko bolj zanese na svojo intuicijo predvsem zato, ker leži center za te občutke v desni možganski hemisferi, ki je pri ženskah bolj dejavna kot pri moških, pri moških namreč prednjači aktivnost racionalne leve polovice možganov. Francoski psiholog in raziskovalec dr. Mercier trdi, da so veliko uspešnejše in perspektivnejše poslovne zveze, pri katerih si ženska izbere partnerja in ne nasprotno, enako velja tudi v zakonu in partnerstvu. Kakorkoli že, jaz zase vem … Četudi nisem čarovnica, ali pač, sem že večkrat napovedala bolj ali manj neverjetne stvari. Za katere so drugi trdili, da se nikoli ne morejo zgoditi, ker so, vsaj nekatere, bile zares neverjetne. In vendar so se. Zato svojemu šestemu čutu povsem zaupam. Še nikoli me namreč ni pustil na cedilu, še nikoli me ni izdal. Mogoče pa sem vas znova vse zavedla in res sem čisto prava čarovnica. In, lepo vas prosim, ne zastavljajte retoričnih vprašanj. Da, na sliki sem jaz. Preden sem kupila avto in ko še nisem imela denarja, da bi vsak teden hodila k frizerju.
ČAKANJE
LEBDIM V SANJAH
UPOR
MOGOČE
Ko ura ob delovnikih odbije polnoč, je lahko na televiziji karkoli, vendar bom jaz dala na štirico. CNN. Kajti na programu The Situation Room. Še sama ne vem, zakaj, ampak odkar pomnim, izjemno uživam v vsem, kar je povezano z ameriškimi volitvami. Ki se me v principu prav nič ne tičejo. Ampak šov, ki ga Američani naredijo iz volitev … Ne gledam slovenskih zabavnih oddaj, zame so ameriške oddaje o volitvah zabavne oddaje. Vsi ti analitiki, strokovnjaki, poznavalci. Kajpak vsi po vrsti dovolj pristanski, da je cela reč začinjena. Potem pa John King s svojimi “čudežnimi” volilnimi zemljevidi. Trenutno sicer pogrešani Jeff Cafferty s svojimi več kot zajedljivimi opazkami. En tak fajn žmohten šmorn … Kajpak je vse skupaj še bolj luštno, ko vodi “tvoj” kandidat in je skoraj nemogoče, da ne bi zmagal. Barack Obama, seveda. Johna McCaina lahko zdaj reši le še čudež, saj si je njegov temnopolti protikandidat nabral že tako rekoč neulovljivo prednost. Če bi tukaj šlo za našo politiko, bi napisala roman o tem, zakaj je nekdo v redu in drugi niso. Vendar ne gre za našo politiko. In se me v bistvu sploh ne tiče, kdo bo zmagal. Gledam res zaradi šova. In v slogu šova bom tudi zapisala … Barack Obama mi je všeč, ker nima tistega “mi Američani smo nad vsemi in vsem”. Njegov podpredsedniški kandidat Joe Biden mi je precej dolgočasen, kajti govori do nezavesti. Zanimiv je samo takrat, ko pove kaj takšnega, s čimer dejansko pomaga protikandidatoma. John McCain se mi je v mladosti zdel božansko lep, še zdaj se mi zdi božansko lepa njegova žena, žal pa ne prebavljam najbolje republikanskih floskul. In potem je tukaj še njegova podpredsedniška kandidatka Sarah Palin. Navdušenka nad orožjem, ki z Aljaske vidi Rusijo in ima zaradi tega menda veliko mednarodnih izkušenj, za povrh pa hodi v neke skrajno nenavadne cerkve z nekimi skrajno nenavadnimi prepričanji … Osebno ji ne bi prepustila vodenja krajevne skupnosti, kaj šele države. Ker pa je John McCain vse prej kot mlad, za seboj pa ima tudi dva boja z rakom, ni izključeno, da njegovega mandata ne bi končala ona.
PRISOTNOST
Ko sem sinoči na enem od hrvaških portalov prebirala novice iz Zagreba, ki z vsakim dnem bolj spominja na Bejrut, nisem mogla spregledati, da je kar nekaj bralcev in prebivalcev Zagreba v šali zapisalo, da bi morale prav na vseh cestah, ki vodijo v mesto, stati table z napisom Vstopate na lastno odgovornost!
GRABEŽLJIVE ROKE
ETIKETE
Žogca v ofsajdu 
