Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Archive for the ‘Poezija’ Category

Kdo naju gleda?

Posted by zogca na maj 15, 2011

LJUBEZEN JE VSEMOGOČNA

Kdo naju gleda
iz dežele spominov
in nosi prekletstvo
včerajšnjega dne?

Kdo naju gleda
iz dežele prividov
in nama danes ponuja
navidezne zvezde?

Kdo naju vidi
v steklenem krogu ognja
in verjame v jutri?

Ljubezen je vsemogočna.

Nevenka Klemenc

Advertisements

Posted in Poezija | 24 komentarjev »

Morda jih nikdar več ne dobiš!

Posted by zogca na maj 1, 2011

DAROVI

Najlepše stvari
so nam darovane
zastonj
in škoda,
da tega ne veš takrat,
ko so ti ponujene –
le enkrat.
In če ne vidiš
in jih izgubiš,
jih morda nikdar več ne dobiš.

Vanja Strle

Posted in Poezija | 3 komentarji »

Smisel je, smisla ni …

Posted by zogca na april 26, 2011

ŠAHOVNICA

Belo črni mejniki
na šahovnici življenja.
Nespeči tatovi uspavank
so se potuhnili
med preigravanjem letnih časov.
Raztrgali oblake. Težke.
Skoznje ne moreš leteti.
Ni vzhoda ne zahoda.
Smisel je. Smisla ni.
Brezvetrje v puščavi.
Ni sozvočja.
Je hrup. Je brezglasnost.
Je svoboda in je ni.
Rešetke. Krila angelov.
Vmes s teboj popisan list.

Tanja Petelinek

Posted in Poezija | 67 komentarjev »

Žehteča kri!

Posted by zogca na marec 28, 2011

KOGAR LJUBIŠ

Držal te bo v svojem objemu,
v svojem primežu,
do smrti.

Dihal bo vate
sladko sapo hrepenjenja,
da bodo solze poželenja
mezele iz tebe.

Ovijal te bo
v led svojega prezira
in žehteča kri bo edino,
kar te ubrani obupa.

A ne boš se ganila od njega,
ki ga ljubiš.
Zavidala boš mrtvim
in molila ljubezen.

Neža Maurer 

Posted in Poezija | 29 komentarjev »

Sladkost ne bo minila!

Posted by zogca na marec 18, 2011

OB PRVEM OBJEMU NOČI

Ob prvem objemu noči
moje misli tebe obiščejo,
da te ljubkujejo
z iskrenimi željami.

Vsak najin poljub bo prvi,
njegova sladkost
ne bo nikoli minila.
Najino življenje bo pesem.

Rada bi ti poklonila sonce,
da bi te vselej ogrelo.
Rada bi ti zasanjala morje,
da se čustev izbruh
pomeri z njim.

Ingrid Peinkicher 

Posted in Poezija | 42 komentarjev »

Del tvoje sreče …

Posted by zogca na februar 14, 2011

ALI SLIŠIŠ UTRINKE

Ali slišiš utrinke,
ki privrejo kot solze,
ali čutiš sledove,
ki iščejo naročje,
ali vidiš zvezdno nebo,
ki ti je zasijalo,
ali razumeš bolečino,
ki se skriva v besedah,
ali vidiš, kaj želim,
ko sem tiho in strmim?

Slišim mehke tone,
čutim nežne strahove,
vidim velike modrine,
razumem nedostopno in skeleče,
vem, da sem del tvoje sreče.

Tamara Vasić

Posted in Poezija | 43 komentarjev »

Moje srce!

Posted by zogca na februar 10, 2011

BREZ TEBE

Živim v mraku
žalostnih misli.
Ko te zagledam,
se razžari svetloba.
V tvojih očeh
gledam svoje življenje.
Nekoč, ko bova spet sama,
ti bom položila
na ustnice
drobno kapljico svoje krvi
in občutil boš,
da je slana kot solza,
da je grenka kakor strup
in peče kot ogenj.
Ne morem živeti brez tebe.
Podobna sem večeru
in ti si sonce,
ki zahaja.
Ko te ne vidim,
je mrak grozljiv,
žalujem v večnih sencah,
ki grabijo moje srce.

Anka But

Posted in Poezija | 36 komentarjev »

Z ljubeznijo me opajaš!

Posted by zogca na februar 7, 2011

NESLIŠNO IN NEVIDNO

Ko vstopiš v moj svet,
se tišina zaceli,
si neslišen in neviden,
pa vendar prisoten
v vsej moji biti.
Z ljubeznijo me opajaš,
neslišno in nevidno.

Če sreča ne bi imela nasmeha,
bi mislila,
da te ni.

Nevenka Klemenc

Posted in Poezija | 18 komentarjev »

Sama s teboj!

Posted by zogca na januar 30, 2011

SLEDIM TVOJI SENCI

Sledim tvoji senci,
ki me vodi med zvezde.
Hodim skozi temo,
ki postaja del mene.
Vsrkavam dušo
in izginjam v svetlobo,
ki me vodi k tebi.
Stojim pred tvojo podobo,
srce kriči in krvavi,
solze polzijo po dlani
in padam na kolena.
Ljubezen me objema
in nese k tebi v naročje.
Vidim tvoj obraz
in zazrem se v sijoče oči,
ki me nesejo proti nebeški modrini.
Tišina preteklosti se ovija okoli,
lesk sveč mi kaže pot do globine srca.
Ni strahu,
ni trpljenja,
ni brezupa.
Tvoja roka me nosi skozi viharje,
proti morju ljubezni,
kjer sem sama s teboj.

Tamara Vasić

Posted in Poezija | 113 komentarjev »

Moje hrepenenje!

Posted by zogca na januar 28, 2011

HREPENENJE

Moje hrepenenje
je razbitina
velikega lesenega čolna,
ki ga burja silovito obrača
in žene
in udarja ob krvave pečine
molčečega bivanja.

Moje hrepenenje
je pozibajoč se val,
ki izginja
v neskončnosti morja,
Moje hrepenenje
je pozibajoč se val,
ki ga odplakuje
pesem končnosti.

Moje hrepenenje
je sijoča ostrina noža,
ki bo prerezal
prepletene vrvi
in osvobodil
zasužnjene žile.

Manja Žugman Širnik 

Posted in Poezija | 84 komentarjev »