Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Koncert Cece!

Posted by zogca na april 1, 2012

Bil je osmi marec, ko sta domov z velikim šopkom vrtnic prišli dve vstopnici za Cecin koncert. Prinesel ju je gospod, ki ne mara, da ga imenujem mož, ker naj bi to bilo strašno neosebno in naj ne bi izražalo prav nobenih čustev, zato bom napisala ljubi. Ena vstopnica je bila seveda zame, druga pa nikakor ni bila zanj, kajti on niti mrtev ne bi šel poslušat Cece. Druga je bila za našo Jovanko Broz. Da bi bilo veselje še večje, sta bili vstopnici za VIP stojišča, kar ni pomenilo samo tega, da sva bili z Jovanko pod samim odrom (ali če hočete pod Cecino miniko), ampak tudi in predvsem to, da se pred in po koncertu nisva nič “gužvali”. Oja, po navadi “priti noter” pomeni pravi podvig, ki zahteva vsaj eno uro časa in precej živcev. Sinoči sva skozi vhod Gospodarskega razstavišča prišli v pičlih treh minutah, potem pa sva pri šanku “čikali” in vlačili po zobeh prihajajoče. Zaradi čevljev. Kot vedno doslej nama tudi tokrat ni bilo dano doumeti, kako ženske lahko na koncert pridejo v tako visokih petkah. Imam občutek, da so bile petke še višje kot na prejšnjih koncertih in da jih je bilo še več. Ne mislite, da pod pojem visoke petke v tem primeru sodijo tiste, ki merijo pet centimetrov. Ne, ne pet. In tudi deset ne. Pišem o petkah, ki merijo petnajst centimetrov in več. Kako gospodične (in tudi kakšna gospa) v njih zdržijo šest ur in več, mi je nedoumljivo. Oja, šest ur traja cela reč. Od devetih do treh. Ko sva z Jovanko nehali “čikati” in opravljati pri šanku ter sva se odpravili v dvorano, je bila ura pol desetih in je svoj nastop ravno zaključila neka mlada pevka. Nakar je bil eno uro na odru tisti pevec, ki sicer poje v En Pubu in je pred leti tekmoval v nekem vsejugoslovanskemu šovu, podobnemu Big Brotherju. Totalen žur. Potem so sledile še folkorne skupine …

… in ob pol dvanajstih je na oder prišla Ceca. Zelo pomankljivo oblečena in z “geštelom”, da padeš dol. Okej, tukaj pomaga tudi silikon, ampak vseeno.

Če se Jovanka in jaz kaj vprašava, ozvočenje tokrat ni bilo takšno, kot bi moralo biti, za kar pa verjetno ne gre kriviti Gospodarskega razstavišča, kajti te težave ni bilo, dokler so bile na odru predskupine. Naju je to motilo ravno dovolj, da nisva čisto “padli noter”, sva pa vseeno prepevali in plesali.

Ko sva vmes morali na zrak, ki je bil seveda pomešan tudi z nikotinom, sva opazili samo eno gospodično, ki je poleg svojih čevljev stala na mrzlih tleh, vse druge so se dobro držale in res, kapo dol. Do majskega koncerta Lepe Brene bodo njihove noge verjetno že okrevale. In potem se spet vidimo. Moje petke gotovo ne bodo višje od petih centimetrov. Že s temi zna ob treh zjutraj biti hudo.

13 Responses to “Koncert Cece!”

  1. Alenika said

    Oooooo, super, da ti je uspelo iti na koncert. In čestitke tvojemu ljubemu za tako krasno darilo.
    Glede petk – tudi sama v življenju najbrž nikoli ne bom sposobna razumeti tega fenomena.

    Sama sem bila na prvem koncertu Cece v Sloveniji – davnega 2005 v Hali Tivoli. Nepozabno.

    Vem, da ti ob majhnem otroku časa zmanjkuje. V imenu tvojih “oboževalcev” te prosim, da piši večkrat. Ker te je lepo brati.

  2. zogca said

    V bistvu mi časa za pisanje zmanjka zaradi igrice. Vem, totalno trapasto. Ker pupa zdaj zvečer lepo zaspi in spi do osmih, devetih zjutraj. In jaz, ko grem na računalnik, potem možgane na pašo in igrica, pa vem, da je trapasto in je pisanje bloga veliko bolj ustvarjalno in ti več da, te izpolni.

    Oja, bila sem tistega davnega 2005 v Hali Tivoliju. Res davnega. Tisto je bilo eno čisto drugo življenje. Mi je pa drugače predbivši precej pokvaril tisti koncert, ker me je vsakih petnajst minut klical, kdaj naj me pride iskat. Da popizdiš.

  3. Alenika said

    Oh, kako razumem obsedenost z igrico. Četudi veš, da je trapasto. Sem bila na istem. Zdaj sem “čista” kakšen mesec. Vsak nasilen poizkus prenehanja je bil neuspešen, zdaj pa me je minilo samo od sebe. Pa ni nobena stvar kaj več ali bolje narejena, da ne boš mislila. Zato uživaj brez slabe vesti. Bo že minilo.

    2005. sem tudi jaz živela eno čisto drugo življenje, ja. Hm, hm.

  4. zogca said

    Mislim, da se spomnim, da si tudi ti igrala. Farmville je bil, ali kako? Jaz imam pa Cafe World. Trapasto, a ne? Ker v živo pa niti mrtva ne bi šla kuhat.😉

  5. Alenika said

    Farmville, ja. Haha, jaz v resnici raje kuham kot kmetujem. Nekako je treba izživeti vse plati, pa se lahko hvaliva, da sva popolni. :-)))

  6. asdf said

    mogoče bi bilo pametno, da začneta živeti, kar se igrata…. otročja traparija, nič drugega…

  7. zogca said

    Mnogi bi bili veseli, če bi zares skuhala, kar skuham v igrici.😉

  8. asdf said

    torej nas razveseli, zakaj kuhat brez uzitka okusanja. to je kot lizanje sladoleda v ogledalu…

  9. jovanka broz said

    lep prispevek Žogca.Tudi na koncertu mi je bilo fajn s tabo.Drugače pa cmoka tistemu,ki nam je kupil karte🙂. V bistvu dve cmoke…..

  10. zogca said

    Smehlja se.😉

    Greva na Breno?

  11. zogca said

    Asdf, nimam odgovora in se zavedam nesmisla lastnega početja, res se.

  12. mmisaa said

    Ne potrebuješ nobenega odgovora, sploh pa ne opravičila. Delaj, kar ti v tistem trenutku paše. Ti samo uživaj!🙂

  13. asdf said

    vse ok, dokler je tebi lepo tako….

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: