Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Postati popoln partner?!?

Posted by zogca na november 28, 2010

Ker je nedelja in si bom na vso moč prizadevala biti nedeljska, bom dala vse od sebe, da bom čim manj časa preživela za računalniku in čim več … Verjetno kar na kavču, ker po snegu pa res ne mislim skakati. Aha, menda bo snežilo. Ker seveda moram poskrbeti, da vam na blogu ne bo dolgčas, sem iz naftalina potegnila dve leti staro objavo. Zanimivo je, da bi danes verjetno napisala precej podobno. Okej, stavek ali dva bi spremenila. In da, malo manj bi bentila čez princa, kajti v primerjavi s tem, kar me je čakalo po njem, je bil on utelešenje dobrote. Zdaj pa zares, sledi dve leti staro pisanje …

Na forumu sem v neki debati zasledila razmišljanje, da bi si morali samski prizadevati za to, da bi postali popolni partnerji. Skratka, spremeniti bi se morali do te mere, da bi nekomu, za katerega še ne vemo, kdo je, bili popolni življenjski sopotniki. In to naj bi bila pot do sreče. Zdaj sledi moje najgloblje nestrinjanje s takšno strategijo …

Četudi bi sprejela teorijo, vendar je ne, da bi morali iz sebe narediti nekaj, kar nismo, da bi potem bili vredni sreče … V katero smer naj bi se človek spreminjal, da bi postal popoln partner? Enemu moškemu je popolna partnerka ženska, ki je odlična gospodinja. Spet drugemu športnica, ki ne zamudi nobene priložnosti, da bi lezla v gore. Tretji si želi ob sebi imeti karieristko. Kar je za Franceljna sekira, ki je padla v med, je za Poldeta popolna nočna mora. In sploh … Zakaj bi ženska zavoljo tega, da bi jo nekdo imel rad in ji stal ob strani, morala postati drug človek? Kakšne akrobacije naj bi ženska, ali pa tudi moški, izvajala, da bi bila všečna nekomu, kateremu naj bi tako ali tako bila všečna? Menda, če je z njo. Zakaj naj bi se nekdo sploh moral spremeniti? Če si izberemo enega človeka, potem nam je ta človek verjetno všeč. Verjetno se nam je zdel primeren partner. Ker se sicer sploh ne bi zapletli z njim. Če nas pri temu človeku toliko stvari moti in bi iz njega naraje naredili nekega drugega človeka, zakaj se nismo zapletli s človekom, ki že je takšen, kakršnega si v resnici želimo? Mar ne znamo izbrati? Večkrat preberem tarnarnja o tem, da je bila ta takšna in takšna ter zato ni bila v redu. Spet naslednja takšna in takšna in tudi ni bila v redu. In naslednja spet. Cela zbirka tako ali drugače “zanič žensk”. Kdo jih je pa izbiral?

Naj se vrnem k popolnosti. Mogoče bo gospodična, ki je na forumu tarnala, sprejela nasvet in vzela v roke, kot ji je bilo svetovano, knjige ter si prizadevala postati popolna partnerka. Kaj ji bo to prineslo? Nič. Na koncu je vse odvisno od sreče. Lahko smo popolni, četudi nihče od nas v resnici ni, če je ne drugi strani nekdo, ki nima tiste prave želje, da bi gradil partnerski odnos, je popolnost zaman. Jaz sem menda imela popolnega partnerja. Vsaj tako se mi je predstavljal. Mesece in mesece, dokler se nisem do uhljev zaljubila vanj. Pa so bile vse samo besede. Ne le, da mi ni bil popoln partner. Sploh ni imel resničnega namena biti partner. Popolnosti jaz tako ali tako nisem pričakovala, še manj sem jo zahtevala. Sto in eno napako bi mu odpustila. On meni niti vrlin ni odpuščal.

Poznam ženske, ki so v vsakem pogledu zelo daleč od popolnosti. In imajo partnerje, ki jih ljubijo. Z vsemi napakami. Nekaterimi celo precej motečimi. Vendar so verjetno skozi oči, ki ljubijo, te napake videti ljubke. Poznam pa ženske, ki so precej blizu popolnosti, vendar so partnerji do njih grdi, če ne celo žaljivi. In če zadevo pogledam iz svojih izkušenj … Če bi rekla, da sem bila do prvega fanta ne vem kako dobra ali ljubeča, bi se zlagala. Ker nisem bila. Nisem mu bila dobra punca. Saj tudi slaba ne, kajti imela sem ga rada, bila sem mu zvesta, stala sem mu ob strani in mu pomagala. Vendar mu vseeno nisem bila dobra punca. Pa me je imel brezmejno rad. In če bi me jutri povozil avto, vem, da bi jokal kot dež. Verjetno najbolj od vseh. Drugega fanta sem kajpak tudi imela rada, še veliko bolj, tudi njemu sem bila zvesta, sem mu stala ob strani in mu pomagala. Vendar sem njega tudi nenehno božala, objemala, “lupčkala” in se ob vsaki priložnosti trudila, da bi ga tako ali drugače razveselila. Česar pri prvem nikoli nisem delala. Vsak njegov nasmeh je bil moja sreča. Pa me ni imel brezmejno rad. Postala sem boljša, vendar sem veliko slabše prišla skozi. Če bi postala še boljša, bi me naslednji mogoče že tepel. Pa saj naslednjega ne bo. Ta izkušnja je preveč bolela. (Hmmm, tale dodatek je iz leta 2010. Pa je vseeno bil naslednji. In da, kot sem pravilno napovedala pred dvema letoma, sem prišla skozi še veliko slabše. Tepel me resda ni, mi je pa naredil toliko grdega, da bi klofute gotovo manj bolele).

Jaz gotovo ne bom prebirala knjig in si prizadevala postati popolna partnerka. Če me nekdo ne mara takšne, kakršna sem, potem tudi ni treba, da me mara zaradi tistega, kar bi se iz knjig naučila, da moram biti. Jaz sem, kar sem. In vse tisto, kar sem, pokažem že na prvem, drugem zmenku, predvidevam, da tisti, ki me povabi na tretjega, želi mene. Če si nekdo po enem letu premisli, se gotovo ni zato, ker jaz ne bi bila ljubeče, zvesto, iskreno, pošteno in strastno bitje. Premislil si je, ker sam ne ve, kaj hoče. Nobena knjiga pa nas, predvidevam, ne more naučiti, kako naj tistemu, ki ne ve, kaj hoče, damo tisto, kar hoče.

Kdor nas bo res imel rad, temu se bomo v tej veliki množici ljudi, zdeli popolni, pa četudi bo vedel, da smo nepopolni. In to je ljubezen. Ki, vsaj po moje, nima nobene zveze s popolnostjo. Žal pa ljubezen, vsaj mene, preveč boli. In je zato bolje, da se je sploh ne grem več. (Še en dodatek iz leta 2010. Vsekakor se bom še šla ljubezen, ampak bom odslej skušala raje kot moškega imeti sebe. In najprej poskrbeti za svojo rit. Potem se bom, ko bom v hrbtu začutila mesarski nož in bo ljubezni konec, počutila manj trapa.)


31 Responses to “Postati popoln partner?!?”

  1. Nevenka said

    Tale prispevek bi pa tudi jaz lahko napisala.
    Razmišljam skoraj identično, s tem, da bi si rada vrnila vsaj osnovno življenjsko energijo, tisto, ki sem jo imela pred zadnjo katastrofo, tragedijo …karkoli že. Da bi lahko živela vsaj običajno samsko in osamljeno življenje.

    “On meni niti vrlin ni odpuščal.” Popolnoma moja izkušnja. V svoji glavi je vse spremenil in zverižil, da mi je lahko očital. Na živce mu je šlo, da sem bolj poštena in stabilna od njega. Predvsem pa to, da zaupam sebi in svojim čustvom.

    “Nobena knjiga pa nas, predvidevam, ne more naučiti, kako naj tistemu, ki ne ve, kaj hoče, damo tisto, kar hoče”.

    Absolutno res. Ker itak ostane kar nekje, potem ko ugotovi, da itak ne najde. Jasno, da ne najde, če tega pravzaprav niti noče.
    Če to ni tu mač, potem pa ne vem kaj je😦

  2. karmen said

    Za to temo sem jaz malo preveč simple-minded, sem bolj za kakšno astrološko debato. Ugotavjam namreč zanimive zadeve glede lune. Kako jaz kasiram dogajanja lune v karti mojih sinov! Pa sem si rekla, kako hudiča, eden jo ima v škorpijonu, drugi pa v levu, to nisem ista jaz. Pol sem pa ugotovila, da un, ki jo ima v levu, jo ima v škorpijonovi hiši, oba pa v konjunkciji z jupitrom – ta jupiter sem pa v svoji karti itak jaz. Pol sem pa še to ugotovila, da je moja luna v devici tudi v škorpijonovi hiši, pri moji sestri je pa luna v škorpijonu v devičini hiši. Nekam sumljivo se mi vleče tale škorpijona luna. Zato se bolj sprašujem, kako biti popolna mama (retorično vprašanje, vem, kot to v naslovu), če sem pa škorpijonova mama.😦 Mož mi sicer zatrjuje, da sem topla mama, ampak saj nisem njemu mama, otroka bosta imela očitno drugačno mnenje.

  3. maxi said

    Zato se bolj sprašujem, kako biti popolna mama (retorično vprašanje, vem, kot to v naslovu)

    Hm, zdaj si mi pa že malo sumljiva; kar nekak kimam ves čas, ko te berem🙂 , tudi tu….prav tako včasih gojim slabo vest v vezi tega; dam dovolj, dam pravo….toplino? Jaz imam hči in sina in naveza mama-hči potrebuje več vsega, kot naveza mama-sin; ta kar nekako steče sama od sebe.

  4. romeno said

    Žogca. Se mi zdi, da bolj opisuješ suženjsko razmerje, kot partnersko. Bi pa bilo zanimivo vedet, kdo je takšno izjavo napisal na forum. Tisti, ki je popolni partner ali tisti, ki je imel popolnega partnerja?🙂

  5. Boom said

    Vsekakor se bom še šla ljubezen, ampak bom odslej slušala raje kot moškega imeti sebe. In najprej poskrbeti za svojo rit.

    Načeloma sploh ni nič narobe s tem. Vprašanje je le kaj si vsak posameznik misli, da vse pod to spada, da na koncu ne gredo stvari predaleč in postanejo destruktivne prav za njega.

    Naslednji stavek se mi pa itak zdi preveč pesimističen in če te ne bi poznal, bi rekel to je nekdo, ki bo deloval na način, da je napad najboljša obramba, oz. to je nekdo, ki bo gledal, da iz čiste preventive prizadane prvi.

  6. romeno said

    Za to temo sem jaz malo preveč simple-minded, sem bolj za kakšno astrološko debato.

    Tole pa mora bit oksimoron😆

    Zato se bolj sprašujem, kako biti popolna mama (retorično vprašanje, vem, kot to v naslovu)

    Že to, da dvomita pove veliko. Pove, da se maksimalno trudita in da vama ni vseeno. Samo obupat ne.🙂

    Me pa zanima kakšen bi bil odgovor če bi otroka vprašal to vprašanje.
    Verjetno nekaj v stilu, da lahko počne kar hoče.🙂 Poznam pa eno štiri letnico, ki kar uspešno mota okoli svojih majhnih prstkov starše in vse okoli sebe. Pa ne morem reči, da se ta način obnese. Vsaj zaenkrat še ne.🙂

  7. maxi said

    Sem šele zdaj prebrala tudi celotno objavo:mrgreen: ;(glede na to, da je stara sem jo verjetno že pred dvema letoma) in bi dodala, kar pogosto tudi rečem; Sem popolna v svoji nepopolnosti. In od tu naprej gre vse na vzami ali pusti.😉

  8. maxi said

    Me pa zanima kakšen bi bil odgovor če bi otroka vprašal to vprašanje.
    Verjetno nekaj v stilu, da lahko počne kar hoče.

    Da, bi bili zanimivi odgovori otrok; vendar ne bi bili v stilu (vsaj ne pri mojih); “da lahko počne kar hoče…”.
    Nisem pristaš permesivne vzgoje.

  9. rimljancek said

    jaz sem popoln partner

  10. karmen said

    “Tole pa mora bit oksimoron ”

    No ja, potem bom pa tako rekla, kot je rekla Maxi: Sem popolna v svoji nepopolnosti, zdaj pa vzemi ali pusti, sem pa v kompletu, nobenega cherry picking!
    In ja Maxi, posebej še, ko si napisala, da nisi pristaš permisivne vzgoje (vzgoje, ki dela vsega naveličane EMO kids) – res bi bilo zanimivo narediti sinastrijo s tvojim chartom.🙂
    Mora bit zanimivo s fantkom in punčko, samo moja dva sta si pa tako različna, povrh ima mlajši očitno avtistični spekter, da tudi ne vem včasih, kako šofirat.

  11. zogca said

    Hmmm, ne spomnim se več, kako točno je bilo, ipak sta minili več kot dve leti. Ena je pač jamrala, da ne dobi takšnega in takšnega. In potem so jo zasuli z nasvetom, kako naj najprej ona postane popolna. Predvidevam, da so tisti, ki so ji to svetovali, dosegli popolnost in zato dobili v redu partnerja.😉

    Bi pa bilo zanimivo vedet, kdo je takšno izjavo napisal na forum. Tisti, ki je popolni partner ali tisti, ki je imel popolnega partnerja?

  12. zogca said

    Toliko me pa poznaš (ali bolje tako dolgo me bereš), da veš, da jaz nikoli ne bi šla prva prizadeti, nikoli. Tega preprosto nisem sposobna. Bom pa, ko mi uspe tale mesarski nož izvleči iz svojega hrbta, verjemi, veliko bolj pazila, komu kaže hrbet in mu dajem priložnost, da mi vanj zarije takšen ali podoben nož.

    Naslednji stavek se mi pa itak zdi preveč pesimističen in če te ne bi poznal, bi rekel to je nekdo, ki bo deloval na način, da je napad najboljša obramba, oz. to je nekdo, ki bo gledal, da iz čiste preventive prizadane prvi.

  13. zogca said

    Ti si pa res tukaj že skoraj od samega začetka.

    glede na to, da je stara sem jo verjetno že pred dvema letoma

  14. zogca said

    Bi znal biti blizu temu, ko se boš znebil jeze in zamer do deklet.😉

    jaz sem popoln partner

  15. rimljancek said

    kerih deklet?

  16. maxi said

    Mora bit zanimivo s fantkom in punčko, samo moja dva sta si pa tako različna, povrh ima mlajši očitno avtistični spekter, da tudi ne vem včasih, kako šofirat.

    Tudi moja dva sta različna; včasih se hecam da sta zamenjala karakter. Mali je bolj čuten; umetniška dušica, tavelika gre bolj na hard; diktator sindrom.
    Hmm, včasih je kar pestro pri nas….se zdi, kot da vzgajamo en drugega.🙂

  17. zogca said

    Na splošno sem mislila. Jaz sem vedno imela filing, da bi ti bil dober do svoje punce, če bi jo imel in da ne bi govoril vseh tistih neumnosti, ki si jih pisal na MON-u.

    kerih deklet?

  18. rimljancek said

    itak da bi bil dober v vseh pogledih tud v tistem orgazmičnem🙂

  19. zogca said

    Evo, samo še poišči pravo.

  20. rimljancek said

    kaj pa če ne obstaja?

  21. zogca said

    Ne vidim razloga, zakaj ne bi, res ne.

  22. zogca said

    Ne bi si jaz upala postavljati diagnoz, ampak pri tebi se to tako dolgo vleče, da bi verjetno lahko rekli, da gre za depresijo. In mogoče …

    Razmišljam skoraj identično, s tem, da bi si rada vrnila vsaj osnovno življenjsko energijo, tisto, ki sem jo imela pred zadnjo katastrofo, tragedijo …karkoli že. Da bi lahko živela vsaj običajno samsko in osamljeno življenje.

  23. Ljubezen…ko bi ti bilo vsaj ime mračnejše in tvoja opevanost stvarna.

  24. Nevenka said

    Saj ničesar ne skrivam, saj sem o tem že pisala. Popolnoma jasno je, da je meni to”dogajanje ” ubilo fizično sposobnost doživljanja srečnih občutkov. Ostala sem brez “hormonov” sreče. To je itak definicija depresije.
    In bijem svojo bitko z zdravili in brez. Razume me pa bolj malo ljudi.
    Težko si zamišljajo, kako zelo vredno mi je bilo, kar sem izgubila, da je do take reakcije sploh lahko prišlo.
    Tudi jaz vem, da normalna prizadetost ne traja toliko časa. Amapk jaz čustvujem drugače že brez depresije. Od vedno.
    Večina ljudi je itak dosti bolj mimobežne narave. Če ne to, pa drugo. Jaz pa sploh nisem.
    Zlepa si ne izberem, ko pa si, si pa zares. Avantura ni moj način življenja. Toliko se pa že cenim, da mi je do kvalitetnih odnosov.

  25. zogca said

    Torej si poskusila tudi z zdravili? In nič?

    Oprosti, nisem ti še pogledala karte, ampak bom, obljubim, je tvoja prva, ki jo bom odprla.

    In bijem svojo bitko z zdravili in brez.

  26. zogca said

    Poznam. Ampak če vidiš, da ne gre … Če skušaš z glavo prebiti zid, si razbiješ glavo. To vem.

    Zlepa si ne izberem, ko pa si, si pa zares.

  27. Nevenka said

    Seveda z zdravili. Brez me ne bi bilo več.
    Sem jih pa po dveh letih lahko prepolovila in v družbi se ne počutim več tako zelo tesnobno.Včasih celo občutim kakšno zadovoljstvo, amapak za kratek čas. Razvedril me je koncert Leonarda Cohena, potem koncert Maksima Mrvice ob izdaji skupne knjige slovenskih ustvarjalcev z naslovom Knjiga užitkov, kjer sem sodelovala s štirimi pesmicami. In januarja sem si zadala nalogo, da bom začela vaditi z osebnim trenerjem na Fakulteti za šport, upam, da bo našel kaj takega, kar ustreza mojim zmogljivostim. Poskušam se malo posvečati sebi, ne samo svojim mislim in čustvom. Upam, da se bom v naslednjem letu rešila zdravil. Kemija me namreč nič ne veseli. Veš Žogca, saj človek je dolgo železen in sploh ne misliš, da se lahko sesuješ. A nihče ni v resnici na varnem.

    Zakaj je bilo to še toliko težje, ker sem že v naprej imela v sebi to, da se še enkrat, ampak zadnjič, vsa investiram v nek odnos; od mene je namreč pošteno, da dam vse kar morem, od drugega je pa tudi pošteno, da da vse kar more. Tudi če je manj, če je to meni dovolj. Amapk, če je nekdo rojen za kompliciranje, zapletanje in razvrednotenje vsega lepega, kaj češ potem. Res izpadeš kot navaden cepec, ki se trudi za nič.

    No, le poglej, ko boš lahko. Potem mi pa tako povej, da bom kaj razumela🙂

  28. webmaher said

    Tale bi bla popolna ženska za ožent pa še otroci bi bili enaA:mrgreen:

  29. zogca said

    Ne tega meni pravit, vem.

    Veš Žogca, saj človek je dolgo železen in sploh ne misliš, da se lahko sesuješ.

  30. zogca said

    Bom, v ljudskem jeziku, obljubim.

    Potem mi pa tako povej, da bom kaj razumela

  31. Vladimir said

    Sele sedaj sem nasel in prebral tale zapis, sem namrec nov v teh zadevah. V teh odnosih se prepogosto pozablja, da to lahko dozivljata oba spola. Zenske si izberejo moskega, potem pa ga zelijo preoblikovati v moskega, ki si ga v resnici zelijo. Nekatere to pocnejo celo na brutalen nacin. Ko izbiramo partnerje, mnogi partnerji, moski in zenske, zelo dolgo prikrivajo svojo pravo naravo in ko ugotovis, da niso to za kar so se predstavljali, se zadeva zakomplicira. Kaos pa nastane, ce se temu spreminjanju in preobrazbi upres.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: