Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Nilski konji, morski levi in druga živalska druščina!

Posted by zogca na oktober 25, 2010

Končno sem spet skakljala. Ne od računalnika do balkona in nazaj, z občasnimi vmesnimi postanki v kopalnici, ampak zares skakljala. Ko se odločim, da en dan ne bom delala (in včeraj sem se), ponavadi ni načina, da bi me zadržali doma. Na srečo se tudi niso trudili. Vsaj ne pretirano. Ko smo ugotovili, da ne bo nastala hujša škoda, če bodo zamujene tekme italijanske prve lige in smo prišli še do zaključka, da se na izlete hodi tudi ob nesončnih dnevih, je padel predlog – živalski vrt v Lignanu. Menda drugega tod okoli ni, čeprav o tem hudo dvomim in bom, ko znova pride prost dan, preverila. Vsekakor pa mi ni žal, da smo se odpravili v ta živalski vrt, kajti tako zelo je drugačen od ljubljanskega, predvsem pa imajo nekaj živalic (pomanjševalnica ni na mestu), ki pod Rožnikom manjkajo. Roko na srce, v Ljubljani imamo pa živali, ki manjkajo v Lignanu. Vem, ne bom zvesta svojemu lokalpatriotizmu (oziroma patriotizmu nasploh, ker Lignano ni v Sloveniji), če bom napisala, da mi je bil ta bolj všeč.

Predvsem zaradi snežnega leoparda, katerega se nisem mogla nagledati. Tako zelo me je namreč spominjal na mojega muca. Ne po videzu, po vedenju. Če bi lahko, bi ga gledala ure in ure. Pravi gospod. Čeprav mogoče je šlo za gospo oziroma gospodično, ker nisem videla tistega, kar … Saj veste.

In zaradi nilskega konja. Obiskala sem že veliko živalskih vrtov, ampak na nilskega konja do zdaj še nisem naletela. Idealno življenje ali popoln dolgčas, ne morem se odločiti. Nič ne delajo. Vsake toliko dvignejo glavo nad vodo, to pa je tudi vse. “Malo več življenja v to umiranje”, je bil stavek, ki sem ga slišala in dejansko opiše, kar vidite, ko jih opazujete. Priznam, ko sem ob dveh velikanih zagledala eno majhno bitjece, sem se začela spraševati, kako za vraga sta ga naredila. Kako je ena masa lahko šla na drugo in našla tisto, kar je bilo potrebno najti, da je … To ostaja skrivnost.

Seveda ni skrivnost, kako to počnejo panterji, ampak gospa panter nikakor ni hotela uslišati gospoda panterja, ki je neumorno poskušal. Na fotografiji sta bila že sprta.

Tudi kameli sta nekaj poskušali, ampak se večja ni zmenila za to, da ji je manjša ovohavala zadnjo plat. Hmmm, malo sem že pozabila. Se živali meseca oktobra gonijo?

In potem smo prišli do morskih levov, ki jih imamo tudi v Ljubljani, ampak tale morskolevja družinica je bila pa res nekaj posebnega. Dva odrasla, štirje mladički in en še čisto dojenček. Ta slednji je spal na nekem kamnu in me je, ko se že skoraj eno uro ni premaknil, zanj že precej skrbelo oziroma sem mislila, da sploh ni živ. Bil je živ, samo nič se mu ni ljubilo. Zato pa se je drugim ljubilo toliko več.

Nikoli mi ni bilo jasno, kako se tem živalem ljubi plavati cel božji dan in vedno se jezim nanje, ker jih je tako težko ujeti v objektiv. Ko pritisneš, so že pod vodo. Eden je bil tako prijazen, da se je spravil pozirat. Ne, tisto zgoraj ni kip, ampak čisto pravi morski lev.

Največjega pa je bilo očitno sram. Ali pa je bil že sit mojega pritiskanja.

In tisto najpomembnejše, morski levi želijo, da veste, da niso tjulnji.

Flamingi so me spomnili na Alana Shora in Dennyja Crana. Če gledate nanizanko, v kateri kraljujeta, veste, zakaj.

Če sem za panterja napisala, da je hotel gospod, gospa pa ne, je bilo pri sibirskih tigrih ravno obratno. Ona je hotela, on pa ne.

Surikati niso imeli teh težav. Oni so se predvsem igrali, eden izmed njih pa je bil ves čas na preži in stražil okolico. Bili so prav takšni, kakršne sem pred leti spoznala v nekem dokumentarcu. Če sem iskrena, bi imela enega doma. Za božat in za stražit. Hudo dvomim, da bi kakšen hotel z menoj.

Več deset živali bom izpustila, ker ne želim, da bi bila objava predolga. Naj končam s kozicami, ki sem jih … Da, na koncu sem jih tudi hranila, ampak če sem iskrena, sem se vsaj deset minut odločala, ali naj tvegam ali ne. Ne vem, zakaj, ampak malo sem se bala, da me bodo mogoče ugriznile. Ko sem se opogumila, mi ni bilo žal. O zobeh ni bilo ne duha ne sluha. Verjetno bi se po kozicah še četrtič vrnili k morskim levom, če se ne bi ulilo. V bistvu je bilo vreme zelo prijazno, da je sploh zdržalo do pol letih. Potem je bilo samo še “v Gorico na pico” in posedat pred televizor. Ko pa že ravno omenjam pico … Ste vedeli, da obstaja tudi pica s pomfrijem? Jaz nisem in nisem mogla verjeti, da res vidim, kar sem videla. Nisem je poskusila in mislim, da je nikoli ne bom. Čeprav … Nekoč davno tudi pice nisem hotela poskusiti. Joj, kakšne borbe so imeli z menoj za tisti prvi grižljaj, ki me je potem seveda popeljal v nebesa. Ufff, zdaj sem pa lačna. Še dobro, da je kosilo že na štedilniku.

35 Responses to “Nilski konji, morski levi in druga živalska druščina!”

  1. lynx said

    Tole ni ravno živalca, je pa huda bejba. Maxi se bo verjetno strinjala:

  2. zogca said

    Pa ne samo Maxi, čeprav jaz vseeno preferiram bjonde.😉 Tejle ni za reči ne.😉

  3. maxi said

    Tole ni ravno živalca, je pa huda bejba. Maxi se bo verjetno strinjala:

    Upss…dobra je, presneto dobra.🙂

  4. lynx said

    …jaz vseeno preferiram bjonde.

    Like this:

  5. zogca said

    Ni slaba, ampak sem ziher, da lahko najdeš kaj, kar je še bolj po mojem okusu.😉

  6. lynx said

    Mogoče ta:

    Link!

  7. lynx said

    Ali ta:

  8. zogca said

    Lajkam obe, ampak prvo veliko bolj.

    Prvi link sem popravila, ker je bil predolg. Ne bit hud.😉

  9. lynx said

    Ali kaj takega:

  10. zogca said

    Tale ta zadnja, to je pa že prehudo, preveč vulgarno za moj okus. Predvsem pa je gospodična, bivša gospa, že kar nekaj časa mrtva.

    Bom poskusila še jaz kakšno izvohat.

  11. zogca said

    Očitno so ti divje mačke (ali zveri) dale navdih za neke druge mačke.:mrgreen:

  12. lynx said

    Očitno so ti divje mačke (ali zveri) dale navdih za neke druge mačke.

    Malo popestritve ne škodi. Odkar si zaljubljena, je blog premalo začinjen. Se pozna, da ni več pomanjkanja. 😉

  13. zogca said

    Ne spremljaš vseh komentarjev, lynx. Sem dve objavi spodaj napisala, da nisem čisto nič več zaljubljena in da sem fanta zapustila.

  14. lynx said

    Spremljam, ma sem mislil da se hecaš. Tebi se pa dogaja.
    Torej lahko čez kak mesec pričakujemo spet kakšno bolj pikantno objavo? 😉

  15. zogca said

    Pikantno v smislu?

    Ne, ne hecam se. Je tudi on mislil, da se hecam, ko sem rekla, da bom šla, ampak se nisem čisto nič hecala.

  16. lynx said

    Pikantno v smislu?

    Sanjarjenja o seksu. 🙂

    Sem ti že enkrat napisal, da se mi zdi, da prehitevaš lastno življenje. Tako velike spremembe v tako kratkem času. V enem tednu od “midva, midva” do “zapustila sem ga”.😯

  17. zogca said

    Ah, ne, ne bom nič sanjarila o seksu, bom kar lepo seksala.😉

    Ne, ne prehitevam lastnega življenja, samo delam, kar je prav. In to, da sem ga zapustila, je bilo, verjemi mi, zelo prav, pa čeprav sem ga imela rada.

  18. lynx said

    Dobrodošla v svetu povprečnih navadnih smrtnikov. Prizemljenih, pragmatičnih in preračunljivih. 😉
    Le kje je Žogca izpred dveh let? Pa ne jemlji tega kot kritiko, ampak res si se spremenila.

  19. lynx said

    Ah, ne, ne bom nič sanjarila o seksu, bom kar lepo seksala.

    Verjetno imaš že kaj ogledanega, ampak za vsak primer… ni potrebno da je tisti najin datum zabetoniran. 😉

  20. zogca said

    Mah, ne vem, ali gre za to, da sem se spremenila, bi povsem enako ravnala tudi pred dvema letoma.

  21. zogca said

    Ne, nimam še nič ogledanega, vem pa, da je nekaj prostovoljcev vedno na voljo. In super, zdaj si se še ti javil mednje.😉

    Verjetno imaš že kaj ogledanega, ampak za vsak primer… ni potrebno da je tisti najin datum zabetoniran.

  22. Janis said

    Ne spremljaš vseh komentarjev, lynx. Sem dve objavi spodaj napisala, da nisem čisto nič več zaljubljena in da sem fanta zapustila.

    Priznam, da nisem bila nikoli na tekočem, ali je bila ta tvoja zadnja zveza zastavljena čisto resno ali bolj v slogu “bo, dokler bo”, ampak ne zameri mi, če sedaj pripomnim, da rebound zveze redkokdaj uspejo.

  23. zogca said

    Kako bi bila na tekočem, če sem bila še jaz komaj?:mrgreen: Mah, lej, jaz na blogu o najini zvezi v bistvu nisem pisala nič. Edino, kar so bila skakljanja, ki jih drugače pišem v edini, pač napisana v dvojini. To je bilo pa tudi vse.

    A je pri tebi kaj novega? Baby number four?😉

  24. Janis said

    Ma ne, kje pa, imamo dovolj:mrgreen: Če bi dobili še enega, bi obe skupaj rabili še tretjo ženo, hehe.

  25. zogca said

    Jaz se javim.😉 Lepo prosim, imam Luno v raku in lepšega priporočila za mamico od Lune v raku ni.😉 Ups, zdaj sem pa zašuštrala, rabita mamo za otroke čuvat ali tretjo ženo za v posteljo? Glede slednjega sem še vedno skeptična, še vedno nisem bi.😉

  26. Janis said

    Posteljo lahko zrihtava sami, lahko si samo tretja mama😉

  27. zogca said

    Samo za to sem se voluntirala.😉 Posteljo raje peglam tam, kjer med nogami kaj binglja. In občasno stoji, seveda.😉 Ne občasno. Joj, zdaj se pa že fejst zapletam. Saj me razumeš, biti mora tič iz mesa.😉

  28. Janis said

    Ja, ja, ti kar fantaziraj o tistem, kar je po tvojem okusu😉 Dveh žensk tako ali tako ne morem servisirat, včasih mora še ena malo počakat, da pride na vrsto:mrgreen:

  29. zogca said

    Ej, se tako in tako ve. Če grem v bi smer, je Maxi moja izbranka. Lepo prosim, to bi pa zdaj morali vedeti že prav vsi.

  30. Nevenka said

    No, zame bi bilo pa najbolje, da opustim vsako smer in se posvetim živalcam. Vsa razočaranja bi mi bila prihranjena.

  31. Nevenka said

    ??????
    Žogca, mislim, jaz sem ravno izvedela, da imaš dva v paketu, koga si sedaj zapustila?
    Jaz še mislim ne več tako hitro, kot se tebi življenje spreminja.

  32. zogca said

    Žal sem zapustila oba, čeprav bi, če bi se dalo, zapustila samo ta velikega, ta majhnega ne bi nikoli, ampak seveda tako ne gre. In ko me zgrabi žalost, seveda me, ko jokam, jokam predvsem zaradi otroka. Ki ga bom, hvalabogu, lahko še kdaj videla, ne da bi mi ob tem bilo treba gledati tudi njegovega očeta.

    Ne trudi se razumeti, Nevenka, ker se ne da.

  33. zogca said

    Pomembno je, da človek ne razočara samega sebe, to je pomembno. Vsaj jaz sem to ugotovila. Jaz sem nase v tem trenutku zelo ponosna in niti malo nisem razočarala same sebe. Naredila sem vse, kar je bilo v moji moči, dala od sebe vse najboljše, kar sem lahko dala, vse delala povsem iskreno in s srcem. Ponosna sem nase. In tako ponosno, pokončno in z vzignjeno glavo sem tudi odšla. Sebe nisem razočarala, če me je razočaral on, to ni moj problem, ampak njegov, njegovi problemi pa niso več moji problemi.

    Vsa razočaranja bi mi bila prihranjena.

  34. rimljancek said

    i kakšen lep mucek
    tazga bi jaz imel doma

  35. zogca said

    Jaz tudi. Samo malo manjšega in malo manj nevarnega.😉

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: