Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Sprehod ob narasli Ljubljanici!

Posted by zogca na september 20, 2010

Ko se je v petek oblakom zmešalo in je več kot dva ni lilo brez prestanka, si sploh nisem znala predstavljati, da bo še kdaj posijalo sonce. In je, včeraj popoldne je. Takoj sem morala ven, takoj. Naenkrat mi je bilo žal vsake minute, ki bi jo preživela v stanovanju. In sva šla. V staro Ljubljano. Seveda sem morala najprej na Mesarski most …

Nisem živa, če ne preverim, koliko novih ključavnic se je nabralo.

Priznati moram, da jih je veliko, da so vedno lepše …

… in da za ljubezen očitno še vedno je upanje.

Našla sva tudi spomenik, ki je bil nedavno (predvidevam, ker ga doslej še nisem videla) postavljen v čast legendarnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Ne razumem, zakaj spomenika ni dobil že prej, ampak bolje pozno kot nikoli. Ker so moja šolska leta že zdavnaj mimo, pa tudi zgodovina se pri nas prav pogosto spremeni, sem šla gulgat in ugotovila, da je gospod po napadu na Jugoslavijo leta 1941 storil samomor v znak protesta proti italijanski okupaciji. Wikipedija pravi, da se je devetdesetletni Hribar vračal s sestanka z italijansko upravo, ki mu je ravno ponudila županski položaj Ljubljane. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji in je raje izbral smrt. Zavit v jugoslovansko zastavo je skočil v Ljubljanico. Zapustil je poslovilno pismo z verzi iz Krsta pri Savici pesnika Franceta Prešerna: “Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.”

Okej, fenica sem.

Ključavnice bodo še nekaj časa tukaj. Spomenik menda tudi. Tako grozljive Ljubljanice pa na srečo ni mogoče videti vsak dan. Drla je. Umazana, rjava, prav svinjska. In po njej so plavale velike veje. Druge svinjarije sicer nisem opazila, ampak ta barva, fuj …

Spomin na konec tedna, ko smo takole vozili po mestu.

In ko so bila nekatera parkirišča videti takšna. Nekatera pa še veliko hujša, ampak na srečo ne živim v enem izmed delov mesta, ki so bila poplavljena. Bodo zdaj oblaki ostali v nezmešanem stanju?

18 Responses to “Sprehod ob narasli Ljubljanici!”

  1. zogca said

    Kje ste, druščina? Opravičeno imate tisti, ki ste poplavljeni, vsem drugim neopravičene.:mrgreen:

  2. happyone said

    Sonce je opravičilo.🙂

  3. zogca said

    Sonce je pa res. Ampak zdaj ne sije.

  4. webmaher said

    Kartonito đalo za I za brano in Tano😆

  5. Mona said

    Tukaj sva se, par dni nazaj, v hudem nalivu, sprehajala tudi midva. Srhljivo😦. Vse bolj verjamem, da nam narava res vrača …😦.

  6. zogca said

    Zakaj sta šla na sprehod v hudem nalivu???

  7. Mona said

    Pavza med predavanjem. Pogrela sva se pa kar na Čopovi v Mc Donaldsu. Zahotelo se nama je cigaret in fast fooda😉.

  8. zogca said

    To je pa že bolj razumljivo.

    Še en sončen dan!!!

    Mi je pa noro, ko gledam to idilo, da so na enih koncih še izredne razmere, prav srhljivo stanje.

  9. Lynx said

    Sprehod po Ljubljani z Branko Kraner:

  10. Lynx said

  11. Lynx said

    http://intra-adm.curs.sigov.si/index.php?id=1791

  12. Lynx said

    Zgoraj mi je zagodel internetni škrat.

  13. lynx said

  14. zogca said

    Oj, tisti komad iz komentarja 12 … Kako lep. In kako dolgo ga že nisem slišala.

  15. zogca said

  16. zogca said

  17. zogca said

  18. zogca said

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: