Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Moški včasih res morajo lagati!

Posted by zogca na avgust 25, 2010

Okej, še tole staro objavo “vržem na vrh”, potem pa se bom spet nehala posluževati recikliranja in začela pisati. Takole sem pisala nekoč: Predstavljajte si naslednji prizor. Ura je devet zvečer. Petek je. Dan je bil naporen. Kaj dan, cel teden. Mularija je končno zaspala. Mož, recimo mu Francelj, zadovoljno gleda televizijo. Počiva. In mogoče v mislih načrtuje akcijo. Žena, recimo ji Micka, sedi pred računalnikom. V nekem trenutku izdavi: “Francelj, pridi, nekaj bi ti rada pokazala.” Kajpak se njemu ne ljubi vstati, še manj želi zamuditi tisto dobro streljanje. Ampak mora. In Micka mu pokaže fotografijo ter ga postavi pred dilemo: “Kajne, da sem jaz videti veliko bolje od nje?” Francelj gleda fotografijo Angeline Jolie, Monice Bellucci, Heidi Klum ali katerakoli pač lepotica je že na zaslonu. Potem gleda svojo ženo. In spet lepotico. Ter znova svojo ženo. Kaj naj reče? Če reče, da je žena videti veliko bolje, se bo najverjetneje zlagal. Vendar bo deset sekund pozneje znova na kavču. V miru bo gledal streljanje in ko bo filma konec, ga bom mogoče čakala tudi tista prava akcija. Če ženi začne razlagati, da ima lepotica na zaslonu malo bolj čvrste prsi, malo bolj zaobljeno ritko in ima malo manj gub … Film je zanj končan. Akcije ne bo. Najprej bo moral odgovoriti na sto in eno vprašanje, potem pa ga čaka kujanje. Če je Francelj pameten, bo izbral prvo možnost.

In verjemite, Francelj je pameten. Polde tudi. Enako Janez. Al Bundy, on pa ni bil pameten. Zato tudi nikoli ni uspel pogledati nobenega filma. Ko je Ala Peg vprašala, ali jo obleka naredi debelo, ji je povsem iskreno odgovoril, da ni obleka tista, ki jo naredi debelo, ampak jo debelo naredi njen “špeh”. Ker pa niso vsi tako nespametni kot Al …

Že zelo dolgo nisem videla, da bi ena tema na forumu imela toliko ogledov, kot jih je imela tema z naslovom Urša Čepin, kako ujeti milijonarja. Precej čez štiri tisoč. Priznam, da sem šele prejšnji teden pri frizerki izvedela, kdo je ta mlada dama. Ženske so si dale duška in res pisale hudo krute komentarje. Ne morem reči, da se ne strinjam z njimi. Urša Čepin je popolnoma plastična in meni to pač ni lepo. Vendar mi je vseeno padla v oči ena izjava: “Jaz sem pri svojih štiridesetih videti mnogo bolje. To mi je pravkar rekel moj ljubi. Zelo se zabavava.” Povsem verjamem, da je ta gospa videti mnogo bolje. Kot verjamem, da je gospodu njegova naravna žena bolj všeč kot plastična zajčica. Vendar si ne morem kaj, da ne bi pomislila … Bi gospod enako odgovoril tudi v primeru, ko bi ženska na zaslonu ne bila proizvod plastičnih kirurgov in bi dejansko bila lepša od njegove žene? Verjetno. Ampak gospa tega niti opazila ne bi. Zabavala bi se. In trdila, da se zabavata oba.

94 Responses to “Moški včasih res morajo lagati!”

  1. lynx said

    Če bi ženske manj spraševale, bi moški manj lagali. 🙂

  2. lynx said

  3. zogca said

    Ej, me smo firbčne. Jaz sem pa sploh znana po tem, da sem pravi geštapovec.😉

  4. romeno said

    Jaz sem takšnega mišljenja. Ne postavljaj vprašanj, na katere nočeš vedet odgovora🙂 Je pa tako, da samozavestna ženksa ne bo takšnih vprašanj postavljala, nesamozavestna pa bo tako dolgo spraševala, da ji boš resnico povedal. Tako, da ja možen je samo en rezultat. In ta ni ugoden.

  5. zogca said

    Mah ne, no.

    Jaz sem pa ravno zdaj pripravila fotografije.

    Monica Bellucci.

    Cindy Crawford.

    In miss sveta.

    Pa če si upa reči, da je kakšna bolj luštna od mene, ubogi on.😉

    Zezam, seveda.

    Imaš prav, totalno trapasto. In da ne boš mislil, da se moški tega ne greste. Sem jaz že morala odgovarjati na vprašanja te vrste.

  6. maxi said

    Ej, me smo firbčne

    Jaz pa sploh ne. Pogosto slišim, da sem premalo radovedna. Vprašanj načeloma ne postavljam….
    Moram povedati tudi to, da NE MARAM vprašanj, zame velja pravilo; Kar ne povem, me ne sprašuj!

  7. romeno said

    Saj slike lahko vseeno prilepiš😉 Dolgo že ni bilo dobrega rajca🙂

  8. lynx said

    Jaz pa sploh ne. Pogosto slišim, da sem premalo radovedna. Vprašanj načeloma ne postavljam….
    Moram povedati tudi to, da NE MARAM vprašanj, zame velja pravilo; Kar ne povem, me ne sprašuj!

    Tudi jaz. Vendar seveda govorimo o firbčnosti okoli osebnih zadev in ne o radovednosti na splošno. Sicer sem zelo radoveden.

  9. maxi said

    Sicer sem zelo radoveden.

    Jaz rečem, da sem vedoželjna, nisem pa radovedna.🙂

  10. webmaher said

    Na začetku je vsaka najlepša pol je pa zmerm bl zapuščena, desci pa že po narav nismo presežek lepote smo pa zato vsak dan bolj tečni … eto ti ga na:mrgreen:

  11. zogca said

    To pa ni res. Zapusti se nezadovoljna in nesrečna ženska, srečna in zadovoljna ne. Kar pa seveda ne pomeni, da je moški kriv za njeno nezadovoljstvo in nesrečo. Lahko da je, lahko pa tudi ne.

    Na začetku je vsaka najlepša pol je pa zmerm bl zapuščena,

  12. zogca said

    Bom v naslednjih dneh dala gor dva rajca. Enega za pupije in enega za pupe. A prav?

    Dolgo že ni bilo dobrega rajca

  13. Mona said

    Moški lažejo, seveda. Ženske pa prav tako. Včasih, še bolj😉. Oboji z razlogom, jasno.

  14. happyone said

    “Na začetku je vsaka najlepša pol je pa zmerm bl zapuščena, desci pa že po narav nismo presežek lepote smo pa zato vsak dan bolj tečni … eto ti ga na”

    Jaz pa poznam več “sitnih” moških, še pred začetkom, kot pa sitnih žensk. Imam samo jaz to srečo?!🙂

  15. zogca said

    Jaz vso sitnarijo preprosto zignoriram. Jasno in glasno povedane pritožbe poslušam, vzamem na znanje in če je mogoče upoštevam, moškega sitnarjenja pa ne poslušam, gre mimo mene.

    Jaz pa poznam več “sitnih” moških

  16. zogca said

    Оја.

    Včasih, še bolj

  17. Nevenka said

    🙂
    moj je vedno govoril čisto resnico. Le da se je skoraj o vsaki stvari čez pet minut absolutno premislil (no, tega ni povedal).
    Tako da….Bilo je zanimivo, a na koncu je bolelo.

  18. zogca said

    Seveda je bolelo. Če je človek pri stvari s srcem, boli. Meni še ni uspelo v teh žensko moških odnosih biti na distanci, delati stvari racionalno in premišljeno, potem pa kakor bo, pa bo. Vedno s srcem in seveda potem boli.

  19. maxi said

    Izguljen rek;
    Ne joči, ker se je končalo…bodi vesel, da se je dogajalo.

    Lahko, da je to bistvo.

    Hm, večna dilema; ali boli srce ali ego?!

  20. Nevenka said

    Ah, maxi, ego si hitreje opomore in najde novega častilca. Srce pa ne.
    In mene ljudje, ki vedo kako je to izpadlo, sploh ne razumejo, kako ga jaz še vedno lahko maram in pogrešam.
    Menda mi je res dal dovolj razlogov za vse kaj drugega.
    Pamet tako – srce pa drugače.
    Sploh ne morem pomagat.
    In niti ne vem kaj in kdaj bo kaj pomagalo. Pa tudi ne sprašujem se več prav dosti.
    Čisto sem se vdala.

  21. Nevenka said

    Zaradi tega, ker se moški tako grozno pretvarjajo, da sami zase ne vedo kdaj se…
    nimam posebnega veselja do novih znanstev.
    Mojega sem spoznavala eno leto in sem mislila, da nekaj o njem že vem, vsaj toliko, da sem si dovolila razvijati čustvo. In ko ta ljubljeni človek po skoraj treh letih dobesedno izgine, res ne veš koga si poznal.
    Ne vem, jaz pri sebi ne najdem več energije za nov eksperiment.
    Preveč sebe sem vložila v to, kar je nekdo kar mimogrede zavrgel.
    In vem, da sedaj pestujem bolečino in lepe spomine. Tudi če so bili laž.
    Popolnoma bi se mi vdrlo v življenju, če bi ostala še brez tega.

  22. Nevenka said

    Saj z mojim sva govorila o lažeh. V njegovih očeh je bila vsaka laž bela. On s tem ni nikoli nič slabega mislil.
    Jaz celo verjamem, da ni.
    Samo tako življenje ti uide iz rok, če je razkorak med resnico in iluzijo prevelik.
    In moški pobegne.

  23. Nevenka said

    In seveda, meni je mojo resnicoljubnost skoraj zameril. Očital mi je, da sem preresna.

  24. zogca said

    To je pa res. In jaz sem dejansko spoznala (v bistvu lani jeseni), da je treba biti hvaležen za vsak dan, ko si srečen in vesel. In da grem še malo dlje, hvaležen za vsak dan, ko ni bolezni in umiranja.

    Moja najhujša težava v tem trenutku je to, da se ne morem naspati, ker nimam časa spati.

    bodi vesel, da se je dogajalo.

  25. zogca said

    Ne smeš, tako pa ne smeš. Z zaprtimi očmi ne moreš videti luči, ko se prikaže na drugi strani tunela.

    Čisto sem se vdala.

  26. zogca said

    Jaz zdaj ne vem, ali ti dejansko si ali nisi preresna. Zase lahko rečem, da sem za vse možne hece in zajebancije, ampak so pa reči, ki jih jemjem smrtno resno in okoli njih se z menoj ne kaže hecati. Če si ti podobna, potem jaz temu ne bi rekla preresna. Ker čisto vse pa tudi ne more biti hec.

    Očital mi je, da sem preresna.

  27. lynx said

    Bom v naslednjih dneh dala gor dva rajca. Enega za pupije in enega za pupe. A prav?

    Tistega za pupe, lahko mirne duše izpustiš. 🙂

  28. zogca said

    Japajade, lynx, tega sploh ne morem.

  29. zogca said

    Sam tok. Če slučajno mrknem za par dni z bloga, je mrknil moj računalnik. Koliko ga je sral mesec, dva nazaj, pa je potem spet lepo delal, zdaj pa že tako šteka, da mu je en You Tube posnetek težko spraviti skozi. Zmrzuje, šteka in samo čakam, kdaj bo kolapsiral. Saj bom šla te dni nabavit novega, samo kdo bo pa vsa ta čuda namestil gor, to je druga stvar. Je treba nek psevdo računalnik narediti na temu računalniku, da bosta kakor dva, z različnima sistemoma (en Vista, drug XP) in ne vem še kaj. Me je že groza, ko pomislim. Sovražim računalniške zaplete. Samo tok, v opozorilo, če slučajno mrknem. Ampak bo po moje zdržal, če je zdržal pet let in še več, bo pa tudi še pet dni.

  30. Nevenka said

    Ne vem točno kaj je s tem mislil preresna, Žogca. Preden sem njega spoznala sem bila zelo vesel človek, za družbo, moj frend mi je rekel, da sem duša kolektiva.
    Potem sem pa začela zelo navznoter živeti, to zvezo sem doživljala zelo intenzivno na vseh nivojih, ker sem tako dolgo v življenju pogrešala tovrstno bližino človeka. Zanemarila sem določene stvari, to je res.
    Vendar sem bila rada vesela z njim in če ni on načel kakšne težke teme, bi se jaz kar pohecala kaj. Nisem bila preresna na tak način. Jaz mislim, da ga je bremenilo to, da je videl koliko mi kaj pomeni in da s tem ni znal priti za zeleno vejo. Sebe je pa poznal in to, da so njegove resnice tako hitro minljive. S to razliko, da on to minljivost posplošuje in misli, da je za vse ljudi tako.
    Pa ni. Znotraj tega se mi zdi nekaj tako globoko zakopano v njem, da se mu določene stvari prav zaradi tega ne zdijo vredne truda. Celo to mi je rekel, da bolj se človek bori za nekaj, bolj se mu cilj odmika.
    To je njegova intimna modrost. Hecno je spoznati človeka, ki si izoblikuje cel skelet življenja, ki ga ščiti pred minljivostjo. Temu reče modrost. Brez nje bi mu šlo vse k vragu. Dejansko pa je njegova modrost polna predsodkov in na nek način je zelo dogmatična. Njemu samemu daje izredno malo svobode.
    Na koncu mu ostane ena sama rešitev, da se odpove čustvu in umakne v delo.
    In to sedaj počne. S tem, da ima trenutno zelo resne težave z zdravjem in mi je zelo hudo, da mu ne morem stati ob strani, ker on ni dovolj pazljiv na znake, ki so opozorilni, da je zadeva resna. Že večkrat je zato končal v bolnišnici v zadnjem trenutku.
    Dejstvo je, da sem se in se še zelo trudim razumeti tako zelo zapletenega človeka. In ljubezen je našla vsa možna opravičila tudi za stvari, ki jih njegov razum čisto lepo prepozna kot slabe. Pa jih je vseeno storil.

    Amapak tudi to je dejstvo, da na tem blogu večkrat pokritiziramo moške in se pogovarjamo o njihovih slabih plateh.
    A vzrok za vse te debate so dobre plati.
    O njih ne govorimo dosti. A ti moški so pustili neizbrisen pečat zaradi sreče, ki so jo znali prinesti v življenje. Jaz ga sicer nikakor ne bi tako pogrešala.
    In znal je biti daleč najbolj čudovit moški na tem planetu – za moje srce.

  31. zogca said

    Moram hitro napisati, ker šibam ven, peljem teto po trgovinah.😉 Ampak da, imaš prav, moški niso samo bed. Če bi bili tako bed, se ne bi toliko ukvarjale z njimi, si jih tako želele ali pa jokale za njimi, kakorkoli že nanese. Jaz imam na smrt rada svoje prijateljice, ampak brez moške energije (pa ne mislim tukaj samo na seks, sploh ne) pa ne gre. Neka druga dimenzija so. Kakorkoli obrnem nepogrešljiva. In ja, kolikor solz toliko pa tudi sreče. Samo človek si želi, da bi bilo več sreče kot solz.

  32. Jazz said

    Jaz ne lažem,ker ne znam in,-kaj se češ zapletat…

  33. romeno said

    je treba nek psevdo računalnik narediti na temu računalniku, da bosta kakor dva, z različnima sistemoma (en Vista, drug XP) in ne vem še kaj.

    Zakaj pa to?

  34. Nevenka said

    Saj če človek pošteno pove, saj veš ali se lahko strinjaš ali ne. Ne pa da ves čas tavaš v nekakšni megli in ne veš ali živiš ali sanjaš…je vse skupaj kaj vredno, da ni morda precenjeno in izžarava več želja kot izpolnitev. Laž je zame kot hoja po močvirju.

  35. happyone said

    Na ta nove računalnike lahko spraviš samo Windows7, pa vse ostalo tudi ni težko. Povabiš koga na kosilo, recimo nekoga, ki zna te stvari malo hitreje potegniti na računalnik, traja morda urco ali dve in imaš vse stare programe gor. Priporočam.

    Strinjam se, da so moški “kul”, pa saj obstajajo tudi dobri znanci in kolegi in prijatelji moškega spola za polnjenje “moške” energije (pa ne za seks). In zelo dobro denejo.

    Pa še nekaj…sredi stare Ljubljane me je natakar, ki sem ga videla prvič v življenju, v enem od lokalov počastil s kavo sredi popoldneva.(Šla sem sama na kavo) Vsaka mu čast. Toliko o moških.🙂 Pa ne padam na natakarje.

  36. Mona said

    Futram slabo voljo že nekaj ur. Tako obetavno so začeli naši fusbalerji in tako zelo zasrali v drugem polčasu.

    Samo povem, čeprav je mimo teme. Ker me jezi …

  37. webmaher said

    Mona, saj po Novem letu boljše bo😆
    Mafija je svoje naredila že v Palermu. Mariborčanom pa sam kapa dol za tisto kar so pokazali … grem spat, zjutrej bom pa še mal podaljšal:mrgreen:

  38. Mona said

    Hvala za tolažbo Web …

    Ne spi predolgo, da ne zamudiš kaj pomembnega …😉.

  39. Alja said

    Po moje moški ne marajo najbolj težkih in globokih razprav z ženskami.
    Kolikor jih jaz poznam, moški v ženski iščejo vedrino, mir, navihanost, privlačnost…
    Ne banaliziram odnosov, samo vem, da se ‘prepametnih’ in s tem za njih napornih ženk ustrašijo. Kar ne pomeni, da ne cenijo pametnih žensk! Zelo jih cenijo, samo ne marajo razglabljat. Moški so bolj zaprti od žensk, veliko stvari nosijo v sebi.

  40. zogca said

    To se zdi tudi meni.

    A si ta vikend v Ljubljani? Za tisti kofe. Se ti nisem javila za kino, ker nisem utegnila in tudi ta prava nisem bila. Zdaj sem pa okej.😉

    Po moje moški ne marajo najbolj težkih in globokih razprav z ženskami.

  41. zogca said

    Nisem gledala, sem pa potem na poročilih slišala, da so že vodili z 2-0.

    Futram slabo voljo že nekaj ur. Tako obetavno so začeli naši fusbalerji in tako zelo zasrali v drugem polčasu.

  42. Lynx said

    Po moje moški ne marajo najbolj težkih in globokih razprav z ženskami.

    Odvisno od situacije in tematike. Moje osebno mnenje je, da ženske bolj komplicirate in prevečkrat delate iz muhe slona. Drugače se strinjam z Aljo.

  43. zogca said

    Meni del računalnika mora delati na XP-jih in to je pod mus. Ker mi eni programi delajo samo v XP-ju, brez njih pa ne morem biti.

    Na ta nove računalnike lahko spraviš samo Windows7, pa vse ostalo tudi ni težko.

  44. zogca said

    Ponavadi gre tukaj za vprašanja varnosti. Ženska hoče vedeti, kaj bo in kako bo. Moški bi najraje imeli vse v luftu. In potem nekatere bistvene stvari smatrate za kompliciranje.

    Moje osebno mnenje je, da ženske bolj komplicirate in prevečkrat delate iz muhe slona.

  45. Alja said

    Hej, Žogca, ta vikend me ni v Ljubljani. Lahko pa greva v nedeljo zvečer na pijačo, ko se vrnem.
    Te bom poklicala. Drugače pa kadarkoli naslednji teden, z veseljem!

  46. zogca said

    V nedeljo mi odgovarja. Se ne bom menila z drugimi in sem frej zate.🙂 Komaj čakam, da se spet načvekava do nezavesti.

  47. Alja said

    Velja, sva na vezi. Lep vikend.
    Slikca pri zgornji pesmi je pa hudo vroča:)

  48. zogca said

    A ne? Rajcam samo sebe.😉

    Tudi tebi želim lep vikend in javi se, ko boš nazaj.

  49. Nevenka said

    Ja, moški se obnašajo tako kot so vzgojeni.
    Slabo so vzgojeni. Ignoriranje globjih vsebin v življenju te v vsaki novi zgodbi vrže na stari tir.
    Res je, celo moj bivši ima za to izraz:
    radoživost.
    Zanimivo kaj se skriva za tem izrazom. Nekdo, ki ti stalno nosi informacije kaj je lepega odkril v življenju (bere knjigo, pa ti citira), nekdo, ki sam niti slučajno ne razmišlja globoko, čeprav ves čas dela tak vtis, nekdo, ki je prijazen in družinski, nekdo, ki ga ljubosumno lastnini in ga ne zapusti, nekdo, ki zna z njim vsaj malo posodelovati, nekdo, ki je vajen, da se z njim ni treba ukvarjati in nekdo, ki niti slučajno ne ugotovi, da je ON trenutno zaljubljen v drugo in iz nje črpa ves življenjski navdih. Tako, da ima ves čas privid čustvene in erotične svobode in resničen mir zase. Po potrebi se kadarkoli vrne v potpežljivo čakajoči objem.
    Tako je to.
    Nisem ustrezala tem kriterijem, pa še prepozno sva se srečala, da bi jih lahko spremenil. Vsaj malo.
    Meni namreč izviren um neskončno veliko pomeni. In ne ravno intelektualno copypastanje.
    Jaz samo upam lahko, da bom kdaj našla človeka, ki mu globje razmišljnje in iskanje razumevanja ne bo problem. Ker tudi čustvo je potrebno razumeti, da ga lahko ohraniš.
    Brez tega je res tako kot pravi moj ex:
    vse minljivo. Ostane samo okvir in dva skoraj tujca.

  50. zogca said

    Vse je minljivo? Mogoče res, ampak samo zato, ker ljudje ne znamo pri stvareh vztrajati. Oziroma – nekateri ne znajo. Ni vse minljivo, je pa res, da se je treba velikokrat v življenju vesti, kot da je, da človek laže preživi, ko se izkaže, da … Ni pa nujno da je vse minljivo, razen seveda življenja samega.

    vse minljivo.

  51. Alja said

    Moški so najbrž resnici bolj plašni, kot ženske. Testosteron odštet:)
    Mislim plašnost glede čustvenih pretresov…Zato včasih delujejo površinsko. Pa to nikakor niso, mislim, niso vsi. Privzgojeno jim je, da čustva skrivajo…in jokavi moški nam ženskam tudi niso všeč. Roko na srce.
    Sama imam rada moške oz. vse ljudi, ki so polni življenja, jih zanima okolica in znanje, niso plehki in niso hudobni-i.e. zakompleksani, ker od tod izvira hudobija.
    Takih ljudi pa poznam kar nekaj, super so. Tako, da ni za obupat:)

  52. Alja said

    Kar se pa tiče ignoriranja poglobljenega odnosa, je res, da nekateri moški zelo bežijo…Niso se sposobni vezat na ta način, niso sposobni ženske spustiti toliko blizu, ker potem jih to veže in oni so preveč egocenrični in/ali boječi za to…Seveda potem odnos zato ostane na starem tiru. In to jim žal prav ustreza, zato si pogosto dobijo ženske, ki to igro sprejmejo (zelo pametne punce, ki znajo obrnit tipe) ali pa ženske, ki jih mentalno ne dosegajo. Druga skupina jih začne kmalu dolgočasit in zato skačejo naokoli…
    Kot v zgodovini, ko so se zbrali in odšli na muška posla: na lov, ženske pa so lepo pustili doma:)

  53. Nevenka said

    Pametna ženska mora biti pravzaprav zvita, da zna božati moški ego in hkrati doseči kar hoče. Ampak to je manipulacija in žalostno je, da izgleda kot edina rešitev.

    To drugo je pa v resnici najbolj pogost pojav. Celo intelektualci priznavajo, da so se zavestno tako odločili, ker hočejo imeti mir.
    Drugim je pomembno, da se počutijo “glavne”.
    Posledice so pa res take, da taki najpogosteje skačejo čez plot.

  54. zogca said

    Mene dejansko pesem Acrobat od U2 spomne na ljubezen. V kateri je očitno treba biti akrobat. In ves čas loviti ravnotežje med tem in onim. Joj, sem jaz včasih mislila, da je ljubezen simpl.

    Pametna ženska mora biti pravzaprav zvita, da zna božati moški ego in hkrati doseči kar hoče.

  55. zogca said

    Ja, to sprejemanje te igre … Ponavadi se je izkazalo, da so tiste ženske, za katere sem jaz mislila, da saj reve ne vedo, kaj delajo, ponavadi se je izkazalo, da so prekleto dobro vedele, kaj delajo. Čim jaz vidim eno žensko, ki kakor vse golta in pogoltne … Ne pomislim več, da je neumna, ampak ima nekaj za bregom. Ljudje smo v svojem bistvu sebični, pa tudi v ljubezni.

    In to jim žal prav ustreza, zato si pogosto dobijo ženske, ki to igro sprejmejo (zelo pametne punce, ki znajo obrnit tipe)

  56. zogca said

    Gotovo.

    Jaz, ki sem sicer poosebljenje strahu, sem že zdavnaj ugotovila, da sem bolj pogumna od moških.😉

    Moški so najbrž resnici bolj plašni, kot ženske.

  57. Nevenka said

    Ja zanimivo, čustveno se moški ne bi preveč približali.
    Meni je moj kar rekel: ti me ne boš bolela.
    In se je zelo potrudil, da on boli mene.

    Človek ne bi verjel, da je to moški cilj.

    Res bi rada vedela kakšno srečo si je s tem zagotovil. Sploh nisem imela namena, da bi jaz bolela njega. Samo srečo za oba sem želela. Res. Čisto zares.

  58. Nevenka said

    S to svojo ljubeznijo se počutim kot največji bedak na svetu.

  59. zogca said

    Poznam ta občutek, Nevenka. Tako sem se jaz počutila po princu. Nisem in nisem ga mogla nehati ljubiti, ampak vedela sem, da moram, ker je bilo vse drugo nesmiselno. Ampak hej, je minilo.

    Drugače pa dvomim, da je moški cilj, da bi nas boleli. Res dvomim. Okej, od enih moških že, ampak večina pa se verjetno želi z nami imeti fajn, dokler traja, ko pa neha trajati, želijo z nami čim manj težav. Tako nekako si jaz predstavljam povprečno moško razmišljanje. Lahko se pa seveda motim.

  60. Alja said

    ‘Pametna ženska mora biti pravzaprav zvita, da zna božati moški ego in hkrati doseči kar hoče. Ampak to je manipulacija in žalostno je, da izgleda kot edina rešitev.’

    Na žalost pogosto drži. Tudi meni se ne ljubi manipulirat. Morda pa to ni potrebno, če oba poskušata odrasti v odnosu in sta pripravljena v odnos vlagat: se sprejemati, spoštovati in dati tudi dovolj lastnega prostora. Predvsem nas ženske rado zanese in poskušamo moške spreminjat. Wrong!
    Če pa eden od partnerjev ni pripravljen delat na odnosu in je večno nabildan z egom, potem je škoda energije…potem očitno ni dorasel ali pa ni prave ljubezni in spoštovanja. Takrat je bolje odnehat vlagat v odnos, ker je bilanca negativna.
    Lahko pa se seevda motim;-)

  61. Nevenka said

    Ne, ne motiš se, alja.

    Nietzsche je bil moder mož, ko je povedal, da je upanje krivo za neskončno dolge agonije. Na koncu človek že tako želi, da res upa v čudeže.
    In potem se nehote preveč investira. Nehote v racionalnem smislu. Srcu je pa vse veliko vredno. To žensko pokoplje, če se na koncu res zaleti v zid moškega ega.
    To je gotovo čista katastrofa.

    Gotovo je to, kar pravi Žogca.
    Potem se tiho, čim manj vidno in nemo odplazijo stran.

  62. Nevenka said

    Ne bom trdila, da to velja za čisto vse moške, za tiste, ki sem jih imela čast spoznati, pa v glavnem drži.

  63. maxi said

    Nietzsche je bil moder mož, ko je povedal, da je upanje krivo za neskončno dolge agonije. Na koncu človek že tako želi, da res upa v čudeže.

    Tole podpišem.
    Upanje tudi zame ni adut. Lahko te oropa življenja.

  64. Lynx said

    Upanje tudi zame ni adut. Lahko te oropa življenja.

    To mogoče velja le v smislu neuslišane ljubezni. Na splošno pa ne drži. Nekatere prav upanje ohranja pri življenju in iz njega črpajo smisel.

  65. asdf said

    ja, ob tem bi dodal- definiraj upanje…
    lp

  66. maxi said

    Nekatere prav upanje ohranja pri življenju in iz njega črpajo smisel.

    Nikjer; na kateremkoli področju do zdaj, mi zgolj upanje ni dalo rešitve.
    Vedno se je bilo potrebno iz golega upanja potegniti na površje še z veliko energije, volje, dejanj, premikov…

    Vsesti se dol in upati, upatiii, upaaaaaati…zame potop.

  67. maxi said

    ob tem bi dodal- definiraj upanje

    definicija SSKJ:
    duševno stanje, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja:duševno stanje, ko se zaželeno kaže mogoče, dosegljivo

  68. Lynx said

    Nikjer; na kateremkoli področju do zdaj, mi zgolj upanje ni dalo rešitve.
    Vedno se je bilo potrebno iz golega upanja potegniti na površje še z veliko energije, volje, dejanj, premikov…

    Absolutno. Ampak nekatere stvari so izven našega dometa in nanje v nobenem primeru ne moremo vplivati. Na to sem mislil. In tudi pri zadevah kjer lahko, nam upanje daje moč in energijo, da ne vržemo prehitro puške v koruzo.

  69. Lynx said

    definicija SSKJ:
    duševno stanje, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja:duševno stanje, ko se zaželeno kaže mogoče, dosegljivo

    Tole je odgovor, da je upanje pomembno. Če upaš, vidiš možnost za rešitev. In to ne pomeni da se potem usedeš in čakaš.

  70. romeno said

  71. Nevenka said

    Upanje te priklene na nekaj, kar je nepopravljivo in podaljša agonijo, to lahko potrdi vsak strokovanjak, ki se ukvarja z ljudmi, ki so izgubili ljubezen in za to ni bila kriva smrt.
    Včasih upanje tudi v drugih situacijah tako zelo zamegli pogled, da ljudje ne morejo narediti reza in kar čakajo.
    Namesto, da bi prekinili z vzorcem in začeli znova.
    In težko je reči, koliko je človek v subjektivni ali objektivni stiski.

    In SSKJ je samo slovar, pa še to ne preveč dober. Predvsem ni noben filozofski mislec niti življenjsko izkustvo.

    Velika razlika je med upanjem in vero (verjetjem). Upanje ima v sebi veliko več
    pasivnosti. In to je tisto, kar je v upanju slabo.

    Veliko je upajočih na boljše čase.
    Tudi v Sloveniji. A se zato ne zgodi čisto nič. Če bi verjeli, da to lahko spremenijo, bi se spremembe že dogajale.

    Tudi umirajoči imajo skoraj do zadnjega upanje, da bodo preživeli, ali pa se bo odkrilo ustrezno zdravilo.
    Morda jim to slepilo res pomaga preživeti zadnje trenutke, reši jih skoraj gotovo ne.

    V tem je bistvena vsebina.

  72. Nevenka said

    Lynx, bisto tega pravzaprav je.
    Da mora človek pravočasno vreči puško v koruzo. In začeti s čim novim.

    Mene ravno upanje ubija, pa se tako zelo zavedam njegove vsebine. In tudi dvom, da resnica, ki so mi jo ponudili, ni vsa resnica.
    Nisem še tam, da bi si ustvarila svojo.
    Sem pa tam, da nikomur več ne dovolim, da bi mi še kaj pokvaril. Je bilo že dovolj pokvarjeno.

  73. zogca said

    Motiš se seveda ne, ampak … Teorija je eno, reala prinese nekaj čisto drugega. Ne vem, po moje več kot s trudom dobiš s srečo. Pa še usoda, v katero jaz verjamem. Prinese, kar prinese.

    Morda pa to ni potrebno, če oba poskušata odrasti v odnosu in sta pripravljena v odnos vlagat: se sprejemati, spoštovati in dati tudi dovolj lastnega prostora. Predvsem nas ženske rado zanese in poskušamo moške spreminjat. Wrong!
    Če pa eden od partnerjev ni pripravljen delat na odnosu in je večno nabildan z egom, potem je škoda energije…potem očitno ni dorasel ali pa ni prave ljubezni in spoštovanja. Takrat je bolje odnehat vlagat v odnos, ker je bilanca negativna.
    Lahko pa se seevda motim;-)

  74. zogca said

    Tudi jaz to podpišem.

    Kakorkoli že, spoznala sem, da je res tisto – kdor me ima rad, je z menoj zdaj, danes, v tem trenutku.

    Pa čeprav spi in moram biti tiho kot miš, da ga ne zbudim.😉

    Ne, res, čakanje in vse te agonije, če si bom znala pomagati, potem nikoli več. Če si bom znala.

    Tole podpišem.
    Upanje tudi zame ni adut. Lahko te oropa življenja.

  75. zogca said

    Imela sem to dve leti nazaj. Me je upanje res ohranilo pri življenju, ampak je to bilo življenje, ko jaz v resnici sploh nisem živela, ampak sem čakala, da začnem živeti.

    Nekatere prav upanje ohranja pri življenju in iz njega črpajo smisel.

  76. zogca said

    Podpišem!

    Upanje te priklene na nekaj, kar je nepopravljivo in podaljša agonijo, to lahko potrdi vsak strokovanjak, ki se ukvarja z ljudmi, ki so izgubili ljubezen in za to ni bila kriva smrt.
    Včasih upanje tudi v drugih situacijah tako zelo zamegli pogled, da ljudje ne morejo narediti reza in kar čakajo.
    Namesto, da bi prekinili z vzorcem in začeli znova.

  77. Nevenka said

    Žogca in veš katero upanje je zame trenutno najhujše.
    To, da UPAM, da človek, ki se mi je tako zelo usedel v srce, ni tako slab, kot se sedaj dela.
    To je nek čuden način, ki hoče zaščititi vsaj lep spomin. In preprečiti popolno praznino.
    Premaknem pa se pa ne nikamor.
    Beda!

  78. maxi said

    Jaz se trudim zelo malo UPATI, so pa stvari, ki jih ŽELIM (in teh ni tako malo :mrgreen;).

    Ja kot si rekla Nevenka, vera; je veliko močnejša in aktivnejša.
    Upanje je pasiva.

    Aja…še to Lynx, stvari na katere jaz nimam vpliva; spustim iz moje domene. Torej sprejmem, takšne kot so. Hm…lahko tudi, da si želim, da bi bile drugačne, ne gojim pa upanja.

  79. lynx said

    Ja, vsakdo izhaja iz svojih izkušenj. Seveda se deloma strinjam z vami. Pri vsaki stvari je potrebna zdrava mera. Jaz ne govorim o pasivnem upanju niti o upanju v nemogoče. V vsakem primeru, pa za razliko od vas mislim, da upanje prinese več dobrega kot slabega.

  80. Tana said

    Če upaš, vidiš možnost za rešitev. In to ne pomeni da se potem usedeš in čakaš.

    Sem enakega mnenja kot Lynx. Če govorimo o upanju na splošno. Drugo pa je, kadar upaš, da se bo oseba, ki jo ljubiš, ki ti je draga, spremenila, da te bo imela rad(a), da se bo vrnil itd….. V takih primerih je včasih bolje ne upati, je bolje iti dalje in začeti novo pot.

    Moje mnenje je, da brez upanja ni življenja. In od tod tudi pregovor, da upanje umre zadnje oz. sploh nikoli ne umre.

    Dokler je upanje, dokler upaš…. zame pomeni, da se ne predaš in greš naprej. Novim zmagam naproti. Ko nehamo upati, pa na nek način umremo. Vsaj del nas🙂

  81. Tana said

    Kar se pa naslovne teme tiče, pa zopet pritrjujem temu, kar je napisal lyxnk

    Če bi ženske manj spraševale, bi moški manj lagali.

    Takšnih stvari se ne vprašuje.

    Jaz nikoli nisem in tudi ne bi svojega moškega spraševala, ali sem lepa, suha, oh in ah. Če me ima rad, pomeni da sem za njega na nek njegov način vsekakor lepa. Zdaj ali je to notranja ali zunanja lepota pa …..

    Zame je pomembno,kako se sama jaz vidim s svojimi očmi. Če sem si všeč sem zadovoljna ali obratno.

    Se mi pa smilijo takšni moški, ki morajo lagati o tem, zato da bi bil mir v hiši.🙂

  82. zogca said

    Veš, ker vse to poznam ti bom napisala nekaj več od tega, kar si napisala sama. Ti ne upaš, da on ni tako slab, ti upaš, da bo naredil nekaj, da bo boljši do tebe.

    Drugače pa – meni je najboljša prijateljica govorila, da praznina MORA NASTATI. Dokler ni praznine, ni možnosti, da pride nekaj novega. Nekaj novega ne more priti, dokler je prostor zaseden z nečim starim.

    Žogca in veš katero upanje je zame trenutno najhujše.
    To, da UPAM, da človek, ki se mi je tako zelo usedel v srce, ni tako slab, kot se sedaj dela.
    To je nek čuden način, ki hoče zaščititi vsaj lep spomin. In preprečiti popolno praznino.
    Premaknem pa se pa ne nikamor.

  83. zogca said

    Jaz sem preveč škorpijonska, da bi stvari prepustila slučaju oziroma naključju.

    stvari na katere jaz nimam vpliva; spustim iz moje domene.

  84. Nevenka said

    Meni je za primer dojemanja razlike med upanjem in vero (verjetjem)tale primerček dosti dobro razsvetlil:

    Upam, da bom zadela na lotu (že trideset let kupujem srečke).

    Verjamem, da bom jutri naredila izpit (ker sem se učila).

  85. webmaher said

    Nevenka, drugi primer je v redu, pri prvem pa Loto zamenjaj za Forex … po tvojem pisanju bi sklepal, da boš precej bolj uspešna😆
    In ne me zdaj spraševati kaj je to Forex in se rajši pejt učit in ti bo zihr uspelo:mrgreen:

  86. webmaher said

    pa seveda se moram strinjati s Tano, ker kregati z njo se ne moreš:mrgreen:

  87. zogca said

    Ja, Nevenka, in tisto se samo upanje, ker nič ni odvisno od tebe in je vse zunaj tvoje moči.

  88. lynx said

    Meni je za primer dojemanja razlike med upanjem in vero (verjetjem)tale primerček dosti dobro razsvetlil:

    Upam, da bom zadela na lotu (že trideset let kupujem srečke).

    Verjamem, da bom jutri naredila izpit (ker sem se učila).

    Tale dva primera pa res nista najboljša, ker ne povzemata bistva.
    Zame je vera nekaj, o čemer ne dvomiš. Pri upanju pa vselej obstaja dvom. Veliko vprašanje je tudi, ali je realno. Pričakovati milijonski zadetek na lotu je nerealno. Za realna pričakovanja pa je upanje dobrodošlo.

  89. Nevenka said

    Ljudje se upanja oklepajo, ko je malo verjetno. Prav za take slučaje so si ga izmislili.

    Drugače pa, no, ne vem, ko sem se učila je padla desetka. Vera je zaupanje v veliko verjetnost. Zame je bil ta primer odličen🙂

  90. Nevenka said

    Je pa res hecno, če kdo finančniku razlaga kaj je Forex, he, he. Ne boj se, ne zanima me.

    Drugače pa jaz ne kupujem Lota. Poznam pa ljudi, ki očitno v dolgih letih ne izgubijo upanja, kljub vsemu.

    Zgoraj se ne istovetim s povedanim.
    To so samo primeri izjavljanja.

  91. Tana said

    pa seveda se moram strinjati s Tano, ker kregati z njo se ne moreš:mrgreen:

    Najbolj taktičen odgovor, če hoče moški imeti mir v bajti🙂

  92. zogca said

    Saj. Ko je nekaj zelo verjetno, preprosto počakaš, da se zgodi.

    Ljudje se upanja oklepajo, ko je malo verjetno. Prav za take slučaje so si ga izmislili.

  93. webmaher said

    pa sej Tana se sploh ne jezi in z njo se hitro uskladiš:mrgreen:
    Aja Nevenka, sem mislil, da si zagrizena igralka Lota😆
    Forex ti pa škodovat ne more in zadostuje že če veš, da lahko služiš tudi če valuti pada vrednost, ne samo raste:mrgreen:

  94. lynx said

    Ljudje se upanja oklepajo, ko je malo verjetno. Prav za take slučaje so si ga izmislili.

    Upanje je izmišljotina? Jaz mislim, da je to mehanizem, ki je v vsakem človeku od kar se zaveda samega sebe.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: