Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Po stopinjah šestega čuta!

Posted by zogca na avgust 22, 2010

Objave ne bom začela na začetku, ampak z angelskim sporočilom, ki sem ga dobila od prijateljice. Ko sem odprla tulec, sem prebrala, da moram slediti svojemu srcu. Priznati moram, da sicer nimam neke povezave z angeli, čeprav menda pazijo na nas. Sledim naj srcu? Okej, čeprav ne vem, ali je to najbolj pametno.

Vsekakor pa je pametno držati skupaj noge. Aha, ven sem se odpravila z mokrimi lasmi in ker se to dejansko ne spodobi, sva se šli s prijateljico malo posončit. Mogoče je kakšna raca videla moje spodnje hlačke, hujša škoda pa ni bila narejena. Lasje so se kajpak hitro posušili in lahko sva šli naprej.

Seveda sem kaj hitro začela delati finančno škodo, čeprav moram v svojo obrambo povedati, da sem zadnje čase res zelo “šparovna” in da te čevlje gledam že celi dve leti. Gledam in čakam, da jih bodo enkrat imeli na znižanju, vendar pa njihova cena nikoli ni hotela pod 110, kar se mi je zdelo pretirano. Ko sem videla, da so jih končno znižali in to za skoraj 50 odstotkov, sem si izpolnila željo in končno so moji.

Supergice seveda niso moje (pol manjše so od moje roke), ampak so darilo za enega malega Gašperja.

Z dvema vrečkama v roki sem dala mir. Ko nisem več gledala trgovin, sem celo opazila, da je Ljubljana okrašena s kajaki. Ali pa so to kanuji? Karkoli že so, visijo v “luftu” in so najrazličnejših oblik.

Lokali so bili polni in dogajalo se je na polno, ampak jaz sem naenkrat hotela nazaj v najin del Ljubljane. Na vsak način. Nikamor drugam, v najin del. Prijateljica je bila zelo razočarana, ker je mislila, da želim domov, ona pa se je hotela še družiti. Ne, nočem domov, sem ji razložila, samo na najin konec. Res, na vsak način. Nisem vedela, zakaj, ampak izkazalo se je, da sem jo v pravem trenutku pripeljala na pravi kraj, kjer je videla nekaj, kar bi že zdavnaj morala videti. Nekaj, kar jo v tem trenutku seveda boli, ampak na dolgi rok je pa to najboljše, kar se ji je lahko zgodilo, kajti prihranilo ji je mesece, mogoče pa tudi leta trpljenja.

Še enkrat znova se je izkazalo, da je moj šesti čut več kot fantastičen, četudi ga, ko gre zame, ne poslušam. Pa bi ga lahko. Ker mi dejansko nikoli ne pošilja napačnih sporočil. Najprej stvari “blebetam” v šali, ampak izkaže se, da teden dni pozneje niso več šala. Ker ne poslušam, ampak se s tem šalim, sporočila postanejo vedno bolj intenzivna. Na primer, jaz, ki nikoli v življenju nisem imela ene same samcate težave s sinusi, sem vsak dan eno uro (ampak samo eno uro) “šmrkala” tako zelo, da nisem delala nič drugega kot si brisala nos. Nič. Potem sledi zbujanje sredi noči. Mene sicer ponoči ne zbudi niti godba na pihala. Nič. Popoln razpad sistema, ko sem več kot za pisalno mizo na stranišču. Še vedno nič, meni se ne posveti, da mi telo nekaj sporoča. Potem pa bum in tresk, zgodi se tisto, na kar me je telo s stavko opozarjalo. Konec je “šmrkanja”, konec je ponočnega zbujanja, obleganja stranišča pa tudi. Ampak vem, dobro vem, da tudi naslednjič ne bom poslušala, vsaj ne zares. Samo blebetala bom. In na koncu se bo izkazalo, da so bila vsa blebetanja pravilna.

14 Responses to “Po stopinjah šestega čuta!”

  1. zogca said

    Tisti, ki vam je okolica BS3 malo bolj domača … Domača, odkar je ta novi stadion. Ali se da od tam priti z avtom do parkirišča pred novim stadionom? Oziroma kako se da priti do novega stadiona, da pri tem ne greš na obvoznico in rondo? Seveda, večni problem, nimam vinjete.

  2. Nevenka said

    Oh, Žogca, jaz tudi nimam vinjete, pa še bolj malo se vozim. Bo kdo drug povedal.

    Lahko ti pa povem, da ima intuicija neverjetne metode opozarjanja.
    Pri prejšnjem tipu sem tri dni prej sanjala strašne sanje. Da sem šla na Nebotičnik in tam srečala svojega fanta, kako objet hodi z drugo. Od same muke sem se zbudila. Čez tri dni sem ga srečala, kako fura voziček z novorojenčkom in tako naprej…
    V nekem drugem kraju.

    Veš, Žogca, moje zvezde bi bilo zanimivo preštudirat.
    Človek bi mislil, da sem bila najmanj morilec v prejšnjem življenju, ker se v tem nikakor ne morem odkupiti.

  3. Nevenka said

    Drugače pa🙂 udobni čeveljčki.
    Jaz bi tako rada dobila ene mehke balerinke št.35. Ni šans, v Bati so mi prevelike tudi št.35, otroški v Deichmanu so pretrdi, sploh ne vem kam naj še pogledam.

  4. zogca said

    Intuicija, ja. Ampak je jaz res ne poslušam. Pa vem, zakaj. Ker me opozarja na slabe stvari, jaz pa nočem, da bi bilo tisto slabo res. Tako zelo si želim, da me ne bi treščilo po glavi, tako zelo. In zdaj imam tudi astrologijo, videla sem aspekt, videla, koliko sem govorila o tem, kaj mi bo prinesel ta aspekt, ampak sem vedno naredila ovinek okoli tega, kar se je zgodilo.

    Vse kaže, da bom morala klicati očeta, da mi razloži, čeprav tudi ne vem, ali se je on kaj vozil okoli novega stadiona, da bi vedel. Saj lahko grem tudi s taksijem do stadiona, ampak je trapasto.

    Vem, od prijateljica sestra nosi številko 35 in zelo težko pride do res luštnih čevljev.

    Tvoje zvezde, Nevenka, ko bom obdelala vse tiste, ki sem jim že obljubila in jih pustila čakati.

  5. Janis said

    Oho, Art čeveljčki😉

  6. Andrej34 said

    Vse kaže, da bom morala klicati očeta, da mi razloži, čeprav tudi ne vem, ali se je on kaj vozil okoli novega stadiona, da bi vedel. Saj lahko grem tudi s taksijem do stadiona, ampak je trapasto.

    Na kratko. Ravno prišel z Stola na Karavnkah in sem crknjen. (2236 m)
    http://www.hribi.net/slika.asp?gora=6351

    Do stadiona NE moreš priti z avtom, če tam nimaš kaj početi. (nisi serviser klime, sedežev, toplovoda, hladovoda itd.)

    Nekaj možnosti: Trola in potem pot pod noge, krepimo srce ali avto, ki ga parkiraš na parkirišču pri Žalah in greš spet peš proti BS3.
    Brez vinjete – voziš po Ljubljani.

  7. lynx said

    Nisem vedela, zakaj, ampak izkazalo se je, da sem jo v pravem trenutku pripeljala na pravi kraj, kjer je videla nekaj, kar bi že zdavnaj morala videti. Nekaj, kar jo v tem trenutku seveda boli, ampak na dolgi rok je pa to najboljše, kar se ji je lahko zgodilo, kajti prihranilo ji je mesece, mogoče pa tudi leta trpljenja.

    Človeku prvo pride na misel, da je srečala drago osebo z nekom drugim.
    Ampak to je moj šesti čut, ki nikakor ni precizen. 😉

  8. zogca said

    Pa sem prišla. Parkirala deset metrov od dvorane, petdeset od stadiona.

    Do stadiona NE moreš priti z avtom, če tam nimaš kaj početi. (nisi serviser klime, sedežev, toplovoda, hladovoda itd.)

  9. zogca said

    Ajoj.

    Ravno prišel z Stola na Karavnkah in sem crknjen.

  10. zogca said

    Prav imaš.

    Človeku prvo pride na misel, da je srečala drago osebo z nekom drugim.

  11. zogca said

    Sklepam, da so ti všeč.

    Oho, Art čeveljčki

  12. Janis said

    Sklepam, da so ti všeč.

    Ja, blazno zanimivi so. Pri Artu te ponavadi neprijetno useka samo cena:mrgreen:

  13. zogca said

    Saj, zato sem čakala znižanje. In čakala sem dve leti, dve leti jih niso znižali niti za evro. Saj jaz dam tudi 150 evrov, ampak vseeno kvalitetnejše.

  14. Lynx said

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: