Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Skok v neznano!

Posted by zogca na januar 19, 2010

Če česa, se ljudje bojimo sprememb. Naj je trenutno stanje še tako nevzdržno, in včasih res je, se ga bomo ponavadi oklepali z vsemi štirimi in se držali tistega “better the devil you know”. Pač, bojimo se skoka v neznano. Nedavno sem na spletu naletela na blog gospe, ki je skočila v neznano in začela živeti povsem drugačno življenje, v katerem je, vsaj tako piše, srečna in zadovoljna. The Pioneer Woman. Z blogom bom imela še veliko dela, tako zelo je namreč zanimiv. Recepti. Urejanje doma. Domač nakit. Fotografije. Oja, več večerov bom “šnofala” po njem, ampak to zdaj ni pomembno. Za to objavo je pomembno, da je gospa nekega dne pustila službo v Los Angelesu, odložila kostime in visoke pete ter šla živet povsem drugačno življenje, na ranč. Vprašala sem se, ali bi bila česa podobnega sposobna tudi jaz in ugotovila …

Ne. In seveda nisem edina. Večina si nas ne predstavlja, da bi spremenili okolje, službo, ljudi in skočili v povsem drugačno življenje, v neznano. Po eni strani si mislim … Kamorkoli greš, sebe moraš vedno vzeti s seboj, sebe z vsemi svojimi težavami. Po drugi strani pa … Mogoče je neznano vseeno boljše od znanega. Zdaj grem še malo “šnofat” po blogu, potem pa spat v isto posteljo, se zbudit v isti postelji, skuhat kavo na istem štedilniku, se odpravit v isto službo. Vse to imam rada, nadvse rada, in ničemur se za nič na svetu ne bi odrekla. Kar pa mogoče sploh ni dobro.

66 Responses to “Skok v neznano!”

  1. pika said

    Saj ne gre za spremembo kot takšno. Gre za to, da zbereš “jajca” in zamenjaš nekaj, kar je zate brez vsebine za nekaj, kar ima zate vsebino. Tisti vlakec-igračka, ki vozi nenehno v istem krogu…Dostikrat je naše življenje takšno; nastajajo praznine v nas, ki jih zaradi notranjega nezadovoljstva polnimo na vse mogoče načine (ja, tudi s cunjicami). A praznine se ne zapolnijo. Ker ne odpravimo vzroka, zaradi katerega so nastale. Zato…kapo dol vsem tistim, ki naredijo takšen korak, čeprav so v očeh večine “idioti”. A če moram izbirat, sem raje za vse idiot, a idiot z nasmehom zadovoljstva polnega življenja. Torej…ja, pričakujem podoben korak sama pri sebi v naslednjih letih. In vem, da bom rekla potem : ne, ne obžalujem ničesar…

    Lep sončen dan, sončen v srcu.

  2. lynx said

    Zakaj bi skakali v neznano, če nam je v znanem lepo?
    Tisto, kar tudi nesrečne ljudi ovira pri tem, je navidezna varnost.

  3. maxi said

    Pogosto tipam za gumb-katapult in sanjarim, da se znajdem na drugi strani…

  4. Lynx said

    Pogosto tipam za gumb-katapult in sanjarim, da se znajdem na drugi strani…

    In kaj je na drugi strani česar na tej ni?

  5. zogca said

    Podpišem.

    A če moram izbirat, sem raje za vse idiot, a idiot z nasmehom zadovoljstva polnega življenja.

  6. zogca said

    Varnost je tako in tako vedno samo navidezna. V življenju ni nobene prave varnosti, prav nobene. Pa čeprav včasih življenje potratimo prav za to, da bi si jo zagotovili. Je ni.

    Tisto, kar tudi nesrečne ljudi ovira pri tem, je navidezna varnost.

  7. asdf said

    jup- tak je to, bi rekel vonnegut…

    s prijateljem sva se odpravila na čevape. lajf je fajn, vse laufa in štima. nič nas ne more presentiti… pa pripelje nepreviden šofer in zbije prijatelja na prehodu za pešce. in takrat se zaveš, da nimaš popolnoma nobene kontrole nad življenjem, da je vse samo navidezno in da, če ne živiš življenja kot si ga od malega sanjal, boš verjetno nekoč nesrečen… treba je sanjat in uresničevat svoje sanje… in seveda videti ali spoznati svoje omejitve… ker tudi te obstajajo.. jaz skušam ujeti ravnotežje na zajli življenja. včasih mi celo rata za trenutek. ampak tudi ko priletiš direktnega na fris, se kaj naučiš. ker najslabše je ponavljati vedno znova iste napake… ergo- če fliknete, imejte vsaj oči odprte. dostikrat pomaga tudi odprto srce…
    ajt druščina!

  8. zogca said

    Počakaj. Tole z umrlim prijateljem ni res in je samo zgodba?

  9. maxi said

    In kaj je na drugi strani česar na tej ni?

    (Kao) nov začetek…
    Gre za trenutek občutkov, ko bi spustila vse iz rok in šla od začetka, ko je teža trenutnega bremena (pre)težka, in bi (najraj) rekla; ne grem se več…

  10. asdf said

    ni umrl, ga je pa dobro streslo. jaz sem bil korak pred njim in mi ni bilo nič… se pa zamisliš…

  11. zogca said

    Gotovo se streseš. In da, vsak dan je lahko zadnji. Mi pa ponavadi živimo, kot bi imeli garancijo, da imamo pred seboj še vsaj par desetletij.

  12. zogca said

    Ampak v novem življenju verjetno tudi pridejo bremena. Predvidevam. Je pa res, če je zadovoljstva več, je tudi bremena laže nositi.

    ko je teža trenutnega bremena (pre)težka

  13. maxi said

    ….treba je sanjat in uresničevat svoje sanje… in seveda videti ali spoznati svoje omejitve… ker tudi te obstajajo.. jaz skušam ujeti ravnotežje na zajli življenja…

    Odlično opisano bistvo, ampak težko za žvet – sledit sam sebi. Jaz nisem prepričana, če ni s to okolico težje dihat “svoj zrak” kot biti ovca. Je pa res, da nazaj ne gre, kadar narediš kak korak več naprej…

  14. maxi said

    Ampak v novem življenju verjetno tudi pridejo bremena. Predvidevam. Je pa res, če je zadovoljstva več, je tudi bremena laže nositi.

    Ja jasno, ampak kao s to pametjo in razgledom bi drugače in na drug način…bla, bla

  15. zogca said

    Še posebej, ker smo redko prepričani, ali smo na pravi poti. Vedno je tisti dvom kaj pa če …

    sledit sam sebi.

  16. zogca said

    Seveda, saj skok v novo življenje ne pomeni prekinitev odnosov z lastno pametjo.:mrgreen:

    ampak kao s to pametjo in razgledom bi drugače in na drug način

  17. lynx said

    Gre za trenutek občutkov, ko bi spustila vse iz rok in šla od začetka, ko je teža trenutnega bremena (pre)težka, in bi (najraj) rekla; ne grem se več…

    Maxi, tole pa nekako ne gre vštric s tvojimi besedami, da ti gre pravzaprav dobro in da si zadovoljna???

  18. lynx said

    ….treba je sanjat in uresničevat svoje sanje… in seveda videti ali spoznati svoje omejitve… ker tudi te obstajajo.. jaz skušam ujeti ravnotežje na zajli življenja…

    Odlično opisano bistvo, ampak težko za žvet – sledit sam sebi. Jaz nisem prepričana, če ni s to okolico težje dihat “svoj zrak” kot biti ovca. Je pa res, da nazaj ne gre, kadar narediš kak korak več naprej…

    To sem že enkrat komentiral na Monu. Teoretično vse zelo lepo izgleda in vsi vemo kako bi…
    V praksi je to veliko težje, še posebno če imaš za sabo leta, izkušnje in pedigre.

  19. zogca said

    Ter brazgotine od težko zaceljenih ran.

    V praksi je to veliko težje, še posebno če imaš za sabo leta, izkušnje in pedigre.

  20. maxi said

    Maxi, tole pa nekako ne gre vštric s tvojimi besedami, da ti gre pravzaprav dobro in da si zadovoljna???

    Še vedno podpišem te besede. Gre dobro in sem zadovoljna….al mi fali ono malo….da, možda i ljubavi he he

    Kot sem rekla, glede na “prtljago”(žogca bi temu rekla brazgotine), ki jo tovorim s sabo iz preteklosti mi gre dobro… bi pa še vedno rada osvojila kak vrh in še kdaj zadihala, čist svež zrak. In potem pride kdaj tist (damn) moment, ko poči in zaboli.

  21. izbrana said

    Uf, kakšna debata…..

    In vse je tako nekako preprosto slišat v teoriji, v praksi pa…. Ne vem, meni predvsem zmanjka poguma. Volje ne, volje in želja in sklepov je veliko. Ampak pogum…., tega pa ni!

    Alkimist, Žogca, se spomniš “nočne” debate…? Je kdo od vas prebral Alkimista?

  22. zogca said

    Oja, znano mi je.

    bi pa še vedno rada osvojila kak vrh in še kdaj zadihala, čist svež zrak. In potem pride kdaj tist (damn) moment, ko poči in zaboli.

  23. zogca said

    Oja, se spomnim. In sporočila Alkimista se jaz zavedam, samo živeti ga ne znam. Ko pa ga živim, ga bolj v principu – daj že mir in bodi vesela, ker jutri bo še slabše.

    Alkimist, Žogca, se spomniš “nočne” debate…?

  24. zogca said

    Tole bi lahko bil eden teh skokov. Prispevek o tem, kje bomo s svojimi bednimi pokojninami lahko živeli kot kralji. Hišica na plaži in to. Samo v neznano bo treba skočiti.

    Slovenija: 300 evrov pokojnine in raj za upokojence?!

    http://cekin.si/clanek/davki/slovenija-300-pokojnine-pa-raj-za-upokojence.html

  25. maxi said

    Je kdo od vas prebral Alkimista?

    Ooh, Alkimista…Izbrana brez zamere, ampak to so začetki….te filozofije. Mimogrede, mene je od Coelha veliko bolj impresionirala njegova – Enajst minut.
    Zdaj osvajam 3.del Transurfing realnosti od Zelanda…in se mi zdi, da mi je vse manj jasno. Pravijo, da je tik pred zdanitvijo najbolj temno….uuf, se že obračam proti vzhodu.

  26. Tana said

    Se strinjam z Izbrano, v teoriji ja, si želimo,sanjamo… za uresničitev pa nam skoraj vsem zmanjka poguma, za skok v …😉

    Kot je napisal asdf… življenjsko in tako resnično, da bolj biti ne more.

    in takrat se zaveš, da nimaš popolnoma nobene kontrole nad življenjem, da je vse samo navidezno in da, če ne živiš življenja kot si ga od malega sanjal, boš verjetno nekoč nesrečen… treba je sanjat in uresničevat svoje sanje…

    … dokler nas nekaj “ne doleti”, da se potem zavemo… in če ni prepozno, potem dobimo tudi pogum za “tisti skok”.😉

    Sanjamo pa itak vedno, samo uresničevat je še treba.

  27. Tana said

    Pravijo, da je tik pred zdanitvijo najbolj temno….uuf

    Jaz bi se kar strinjala… ali bolj enostavno povedano: za dežjem vedno posije sonce.😉

  28. zogca said

    Pa je presanjano življenje potrateno življenje, če so sanje lepe in smo z njimi srečni?

  29. zogca said

    Kdo bi vam verjel, ko bi pogledal skozi okno?😉 Okej, malo bolj resno. Zadnja leta mi kažejo, da po dežju pride nevihta, po nevihti vihar, po … Še čakam sonce. Vedno, ko sem mislila, da že sije name, se je znova ulilo.

    za dežjem vedno posije sonce.

  30. lynx said

    Kot sem rekla, glede na “prtljago”(žogca bi temu rekla brazgotine)

    Jaz pravim “pedigre”.

    Volje ne, volje in želja in sklepov je veliko. Ampak pogum…., tega pa ni!

    Najvažnejša je motivacija. Če je dovolj velika, se najde tudi pogum.

    Pa je presanjano življenje potrateno življenje, če so sanje lepe in smo z njimi srečni?

    Ne ni. Važni so naši občutki. Nič ti ne pomaga, če imaš ves luksus tega sveta in se počutiš usrano.

    Samo za Maxi:

  31. Tana said

    Pa je presanjano življenje potrateno življenje, če so sanje lepe in smo z njimi srečni?

    Kontra vprašanje Žogca.
    Če samo sanjamo. ali smo lahko sploh srečni?😉

  32. zogca said

    Če je sreča a state of mind in če znaš dovolj noter pasti …

    Kontra vprašanje Žogca.
    Če samo sanjamo. ali smo lahko sploh srečni?

  33. Tana said

    Če je sreča a state of mind in če znaš dovolj noter pasti …

    Imaš mogoče prav. Težko rečem iz svojih izkušenj, ker jaz si vedno želim, da se tisto o čemer sanjarim tudi uresniči.😉 In če se v doglednem času to sanjarjenje ne uresniči, potem pač preneham.

    Drugače pa lepo je napisal lynx,

    Važni so naši občutki. Nič ti ne pomaga, če imaš ves luksus tega sveta in se počutiš usrano.

    čeprav jaz mislim, da to so samo lepi občutki, ki te sicer res osrečujejo, ni pa to tista “prava sreča”.😉

  34. zogca said

    Kaj je pravzaprav tista prava sreča? Po moje možgani ne ločijo od sreče, ki je prišla od zunaj in tiste, ki si jo je človek sam ustvaril.

    ni pa to tista “prava sreča”.

  35. Tana said

    Kaj je pravzaprav tista prava sreča?

    Kdo bi vedel? Jaz itak samo bluzim… baje😉
    Bo mogoče še kdo drug kaj napisal. Se zvečer kaj oglasim.

  36. zogca said

    Saj jaz tudi bluzim, pač, razmišljam vse mogoče. Jaz pa se oglasim že pozno popoldne, zdaj moram pa šibat. Žal tudi v lekarno. Kašljam.😦

  37. Tana said

    Kašljam.😦

    tudi jaz. Kaj misliš od česa?

  38. lynx said

    Kaj je pravzaprav tista prava sreča?

    Tudi sreča ob zadetosti od droge ali alkohola je prava sreča. Nič ji ne bi bilo oporekati, če ne bi imela stranskih učinkov na zdravje, družbo in življenje nasploh.

  39. romeno said

    Moja skladba dneva. Mogoče celo paše v debato.🙂

  40. maxi said

    Samo za Maxi

    Hvala Lynx.🙂
    Saj bo…še par poglavij predelam, pa bo boljše🙂

  41. maxi said

  42. maxi said

    Od vseh Danijelinih mi je pa ta še lepša:

  43. Tana said

    Jaz pa se oglasim že pozno popoldne, zdaj moram pa šibat.

    Pozno popoldne je že davno minilo, je bil že večer in zdaj je noč.😉

  44. Tana said

    Lahko noč, lepo sanjajte. Jutri je nov dan in novo jutro ….😉

  45. zogca said

    Očitno sem malo zbolela. Ko sem prišla domov, sem se vrgla na kavč, zaspala, preslišala budilko, ki sem si jo navila, da bi gledala serijo, se sicer zbudila, ko me je klicala mama, ampak samo v toliko, da sem se prestavila v spalnico in spala do petih zjutraj. Saj ne, da sem fejst bolna, ampak nisem v redu. Kot bi bila en mičkeno gripozna. Končno mi bodo prišli prav moji Zajček Dolgouhec robčki, ki sem jih preventivno kupila septembra. Če si bolan, moraš biti bolan na kjut način.

    Pozno popoldne je že davno minilo, je bil že večer in zdaj je noč.

  46. zogca said

    Ne, ni to. Vem, kaj misliš, cigarete. V bistvu sploh ne kašljam oziroma zakašljam vsakih par ur enkrat, je pa to, da me boli, ko zakašljam, zato sem to izpostavila. Nekaj sem fasala, očitno. Malo vročine, 37,3, slabo počutje, malo nos, malo grlo. Da le ne bo huje, tole se da lepo prenesti.

    Kaj misliš od česa?

  47. zogca said

    Ko smo že bili pri tem, da danes si, jutri pa te ni …

    Šentviški predor prevozil v nasprotni smeri

    http://24ur.com/novice/crna-kronika/video-78-letnik-obrnil-kar-sredi-predora.html

  48. Janis said

    Končno mi bodo prišli prav moji Zajček Dolgouhec robčki, ki sem jih preventivno kupila septembra.

    Kje si jih pa dobila? Da jih grem iskat za podmladek😀

  49. zogca said

    Po moje v Sparu. Kdo bi se zdaj toliko mesecev pozneje spomnil, ampak po logiki stvari je to bil spat. Gre pa za firmo Regina. Ti pofotkam, če boš tako laže našla.

    Kje si jih pa dobila? Da jih grem iskat za podmladek

  50. zogca said

    Pa moj nov Hallo Kitty termoforček tudi zdaj pride prav. Res sem vsa kjut.😉 Joj, ko bi bila že zdrava.

  51. Nevenka said

    Spremembe so namenjene ljudem, ki nimajo ravno radi tega kar imajo in seveda imajo dovolj poguma, da se jih lotijo.
    Cenim ljudi, ki so dovolj iskreni s seboj in se ne tolažijo z besedami, da bi lahko bilo slabše…

  52. zogca said

    Jaz se. Ker je res vedno lahko slabše.

    in se ne tolažijo z besedami, da bi lahko bilo slabše…

  53. Poppy said

    mah včasih je lahko zbrat pogum in voljo, je pa težko biti egoističen, če veš, da boš s tem ljubljenim uničil življenje. in potem izbereš neko srednjo pot, stagniraš, čakaš.. pač živiš dalje, čeprav to ni ravno “to”.. in seveda je lahko vedno še slabše. “krasen” primer je trenutno Haiti

  54. zogca said

    Egoizma pa jaz v takšnih primerih ne podpiram. Ne maram tega, da se srečo gradi na tuji nesreči.

  55. Poppy said

    no saj se ne gre ravno za take vrste egoizem, ampak je vseeno dober point h članku😀

  56. zogca said

    Ko ravno omenjaš Haiti …

    Haiti: 15-letnico ustrelili v glavo

    http://24ur.com/novice/svet/haiti-15-letnico-ustrelili-v-glavo.html

  57. zogca said

    Veš, Poppy, mnogi se potem za neke te egoizme fejst pokesajo. Ker tisto, kar je bilo videti kot raj, se izkaže za pekel, bi potem nazaj, ampak ko za seboj požgeš mostove …

  58. Poppy said

    jah al pa ne storijo nič, pa se potem tud pokesajo zato. ker če drugi ves čas delajo račune brez krčmarja, to ne more delovat v neskončnost..

  59. zogca said

    Tega pa zdaj nisem razumela.

  60. Poppy said

    ok recimo tako: nekdo že od nekdaj živi tako, kot od njega pričakuje in hoče okolica, bližnji. če se postavi zase, jih prizadene, če se ne, je prizadet sam. seveda ne želi biti egoist in se ne postavi zase.. in to se potem vleče leta in leta.. jaz pa menim, da v neskončnost to ne more iti.

  61. zogca said

    Ne, seveda ne. Ampak ko pa nekdo prostovoljno nase prevzame obveznosti, pa zame je egoist, če se mu nekega dne preprosto ne ljubi več. Še posebej tukaj mislim na materinstvo in očetovstvo.

  62. Poppy said

    ja to je pa za nekatere res lahko precejšen skok v neznano😉

  63. zogca said

    Menda zavesten. Čeprav vem, da so nekateri v to porinjeni, sploh v očetovstvo. Ampak … Saj bi se lahko zaščitili, če jim je to nekaj, v kar se ne želijo spuščati.

  64. zogca said

    Zdaj se mi je pa nos odprl kot pipa. Vsako uro gre en paket robcem. Na koncu bom čisto krvava okoli nosu zaradi brisanja.😦

  65. Poppy said

    Žogca Bepanthen! ta kremca je zakon, zadnjih par let od kar jo uporabljam je moj nos bil vedno lep, tud ko si mi mora koža zacelit je superca, pa še ustnice si z njo namažem in ful pomaga😀 http://www.bepanthen.si/mazilo/znacilnosti-mazilo mora biti obvezno ta z roza črto🙂 dobi se pa v lekarni bp.. pa ne delam reklame, sam res je ful fajn🙂

  66. zogca said

    Bom očetu naročila, naj mi jo prinese, ko mi že nosi za jesti plus vitamine in karkoli že potrebujem. Imam strogo prepoved iti ven.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: