Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Archive for november 2009

V kandelaber in po tleh!

Posted by zogca na november 25, 2009

Vsi vemo, da so modne revije v resnici predstavitve oblačil, ki jih v resničnem življenju nihče ne nosi. Vsaj jaz še nikoli na ulici nisem srečala nikogar z antenami na glavi, v obleki, ki okoli telesa zaseda še dva metra prostora, v čevljih, za katere, če ne bi bili na nogah, sploh ne bi vedela, kaj so. Prav zato modnih revij ne gledam, rada pa, priznam, pogledam, kaj nosijo zvezdnice. Tokrat sem si ogledovala Victorio Beckham in prišla do zaključka, da …

Zaletela bi se v kandelaber. Ali pa bi telebnila po tleh. Verjetno pa bi se najprej zaletela v kandelaber, pet minut pozneje pa bi še telebnila po tleh. Kakorkoli, moje poti bi bilo kaj hitro konec. Oja, polna sem spoštovanja do Davidove soproge in drugih žensk, ki so vsak dan urejene, vendar preprosto ne razumem, kako jim vedno uspe, da so tako “pošlihtane”, kako jim uspe hoditi v čevljih, v katerih jaz niti sedeti ne bi znala, kako vidijo ovire, ko pa jim klobuk prekriva pol obraza, vsekakor pa oči. Mogoče si mislite, da Posh ne bi smela primerjati z nami, običajnimi smrtnicami, kajti ona se vse dneve in noči ukvarja s svojo podobo … Ko, na primer, hodim po trgovinah, velikokrat naletim na gospe in gospodične, ki so prodajalke, v službi stojijo osem in več ur in ves ta čas so v desetcentimetrskih petkah. Jaz bi po uri ali dveh začela stokati, jokati, cviliti, se smiliti sama sebi.

Kako jim uspe, da so tako “pošlihtane” in se hkrati tudi dobro počutijo? Pri meni je prvo ali drugo, oboje hkrati nikoli. Jup, fovš sem. Jaz bi šla v takšni opravi v kandelaber in po tleh.

Advertisements

Posted in Moda, Trači | 70 komentarjev »

Nostalgija!

Posted by zogca na november 24, 2009

Posted in Glasba | 82 komentarjev »

Jovankini recepti! aka Mlinci s piščancem in žemljice!

Posted by zogca na november 24, 2009

Ste lačni? Moj želodec se vedno prebudi, ko dobim elektronsko pismo, v katerem se skrivajo fotografije Jovankinih dobrot. Pred vami sta še dva recepta, ki sta namenjena tudi nam, ki se bomo prej kot zapletenih jedi lotili odvodov in integralov.

Mlinci s piščancem. Popečemo kose piščanca. V slani vodi nekaj minut kuhamo mlince. Količina je seveda odvisna od števila ljudi, ki jih moramo nahraniti. Mlince pustimo v vodi, dokler se ne zmehčajo. Meso poberemo iz ponve in v maščobo, v kateri smo ga pekli, primešamo mlince. Ko po vrhu zložimo kose piščanca, imamo jed s fotografije.

Za žemljice potrebujemo pol kile moke, dva decilitra jogurta, polovico kvasa in dve žlički olja. Dobljeno zmes posolimo, po malem dodajamo vodo in gnetemo, dokler ne dobimo lepe kepe. Kepo potem razdelimo na manjše kroglice, jih oblikujemo z roko in zarežemo po sredini. Kroglice na rahlo premažemo z beljakom, potem pa posujemo z makom ali sezamom. Na 200 stopinjah jih pečemo med 15 in 17 minut. V kolikor želimo temne žemljice, seveda namesto običajne uporabimo polnozrnato moko. Pa dober tek! Če sta vam recepta všeč in želite poskusiti tudi druge Jovankine dobrote, ji najdete zbrane v kategoriji Kuhanje.

Posted in Kuhanje | 17 komentarjev »

Ljubi moj!

Posted by zogca na november 23, 2009

NEKJE

Imela sem samo eno željo,
da bi imela tvojo ljubezen,
da bi zrla
v zasanjano nebo
tvoje duše,
v tvoje oddaljene oči.
Kako mehke so bile moje sanje
in to je bilo moje življenje,
tvoje ime
in tvoj obraz
v mojih mislih.
Iščem zvezdo,
za katero sem hodila,
nikjer več je ni.
Pozabil si mi povedati,
da te ne smem čakati,
a jaz sem te čakala
in zdaj sem utrujena
in vsak dan se čudim …
Ljubi moj,
še živim.

Anka But

Posted in Poezija | 65 komentarjev »

November ni vedno moreč!

Posted by zogca na november 22, 2009

November je, kar se mene tiče, najhujši mesec v letu. Če sem vse leto dobre volje, se novembra iz tega ali onega razloga zamorim. Noč, ko prideš iz službe. Megla, mraz, sneg, skratka, mora, velika mora. Letošnji november je nekako oktobrski. December bo seveda decembrski, ne more biti drugače. Kot bi “zmanjkal” november. Tudi prav. Jaz sem navdušena. V soboto sem se odpravila pohajkovat po središču mesta.

In mogoče mi je končno uspelo ugotoviti, kaj se bo nahajalo v zgradbi, ki jo prenavljajo. Emporium. Tudi prav. Čeprav zadnje čase ne verjamem več, da se splača kupovati draga oblačila. Trenutno namreč najraje nosim bundo, ki je v Hoferju stala natanko 9,99 evra, puli, ki je v C&A stal natanko 5,99 evra in krilce, ki je v H&M stalo natanko 29,99 evra.

Tej zgradbi se reče palača Urbanc? Priznam, prvič slišim.

Na tržnici je daleč največ kakijev. Ne spomnim se, da bi ta sadež tudi v prejšnjih letih bil tako priljubljen. Kakorkoli že, jaz ga nikoli nisem marala in ga zato seveda nisem kupila.

Solate tudi ne, ker jo imam na vrtu.

Zelje kupujem v Mercatorju. Že narezano. Dodam samo še kis in olje. Eh, lena sem, saj vem. Meni v opravičilo pa … Za enega se niti ne splača kupovati celo glavo. V resnici prihrani, samo da tega ne vem.

Kot veste, so kapice moja najnovejša strast. Ker sem bila odločena, da vsaj enkrat ne bom zapravljala, so vse ostale obešene pred trgovino in nobene nisem odnesla domov.

Za konec sem zavila še v cerkev in prižgala nekaj svečk. Za vsak primer. Mogoče se pa Bog vseeno spomni, da obstajam. Če ne drugače, pa vsaj z lepim vremenom.

Posted in Skakljanja | 64 komentarjev »

Bog res ve, kaj dela?

Posted by zogca na november 21, 2009

Če naj naša debata ima smisel, moramo predpostaviti, da Bog obstaja. Mogoče uporaba velike začetnice tukaj ni na mestu, kajti ne mislim na katoliškega Boga. Pač Boga. Eh, bodo lektorice povedale. Upam. Neštetokrat sem slišala, da moramo ljudje paziti, kaj si želimo, kajti zna se zgoditi, da bomo to tudi dobili in potem spoznali, da smo si pravzaprav narobe želeli. Pri meni te nevarnosti tako in tako ni, ker nikoli ne dobim, kar si želim. In ko kdaj zvečer premišljujem o tem, si zavrtim naslednjo pesem …

Oja, seveda jokam. Ta pesem me vedno gane. In potem premišljujem še bolj. Imela sem vse, ampak jaz sem želela tisto pravo ljubezen. Tisto mi ni bilo dovolj in mi nikoli ne bi bilo. Je bilo vse, ampak hkrati ni bilo nič. Odšla sem v novo življenje, iskat ljubezen. Prijateljica mi je rekla, naj tudi molim zanjo in prižigam sveče pri svetem Štefanu. Rečeno, storjeno. Deset dni sem na Dunaju vsako jutro in vsak večer šla v cerkev svetega Štefana, prižgala svečo in prosila, naj mi Bog pošlje nekoga, ki ga bom lahko imela brezmejno rada in bo tudi on imel tako rad mene. Nista minila dva meseca in prišel je princ. Mogoče bi si tudi on zaslužil veliko začetnico, kajti to je pravzaprav postal njegov vzdevek. Takrat sem dejansko verjela, da Bog je in da je uslišal mojo molitev. Saj, na nek način tudi je. Tisti prvi del. Dal mi je nekoga, ki ga bom lahko imela brezmejno rada. Tisti drugi del se mu očitno ni zdel pomemben. Če predpostavko, da Bog je, razširim s tem, da tudi ve, kaj dela in mi hoče dobro, hkrati pa upoštevam sporočilo pesmi, da je včasih največji Božji dar neuslišana molitev … Mogoče Bog ve, da je zame najbolje, da sem sama.

Posted in Ljubezen | 114 komentarjev »

Jovankini recepti! aka Svedrčki s skuto in mekike!

Posted by zogca na november 21, 2009

Pred vami sta nova recepta iz Jovankine kuhinje. Marsikaj, kar ustvarja naša mojstrica, daleč presega moje kuharske sposobnosti, tokratnih jedi pa bi se lahko lotila tudi jaz in končni rezultat ne bi bil polomija. Ampak ne, ni pametno, da se vnaprej hvalim. Raje bom poročala, ko mi bo oziroma če mi bo uspelo.

Svedrčki s skuto. V večji skledi zmešamo tri jajca, 250 gramov skute in malo jogurta. Zmešamo in dodamo malo mleka, da dobimo maso gostote pudinga. Kajpak je ne smemo pozabiti posoliti in popoprati. V maso stresemo skuhane svedrčke, premešamo in damo v pekač primerne velikosti. Po vrhu lahko potresemo parmezan ali nariban sir. Jed na temperaturi 200 stopinj pečemo približno 35 minut.

Mekike. Testo naredimo iz pol kilograma moke, polovice svežega kvasa, soli, malo mleka in tople vode. Ko dobimo lepo kepo, jo pustimo vzhajati. Premesimo in razvaljamo po pultu tako, da je debelina testa en centimeter. Izrežemo pravokotnike, katere zarežemo še po sredini. Pustimo jih vzhajati, potem pa jih scvremo na vročem olju. Seveda jih ne smemo pozabiti obrniti. Če sta vam recepta všeč in želite poskusiti tudi druge Jovankine dobrote, ji najdete zbrane v kategoriji Kuhanje. Dober tek!

Posted in Kuhanje | 7 komentarjev »

Kdo se obeša?

Posted by zogca na november 20, 2009

Preživeli smo tekmo in zdaj se lahko posvetimo stvarem, ki so veliko manj pomembne od nogometa, na primeru, ogledovanju moških teles. Tako je, današnja uganka je namenjena nežnejšemu spolu. Iščemo ime in priimek junaka, ki se je, ko je končal tek po plaži, verjetno kalifornijski, še malo obešal po drogovih. Drugega namiga za začetek ne boste dobili, lahko dodam samo še to, da je po mojem skromnem mnenju izjemno privlačen.

Skratka, kdo se obeša?

Posted in Uganka | 43 komentarjev »

Milijoni solz so te klicali …

Posted by zogca na november 19, 2009

SPOMIN NA KONEC

Kako sva mogla
enostavno zapustiti Naju?
Takrat sem tresla se
v grozi nerazumljenega,
gledala v svetišče Boga
in ga samo eno prosila,
rotila v iztisnjenih krikih –
naj pomaga mi ven iz mene,
stran od tebe k tebi.
In milijoni solz so te klicali,
čeprav nikoli nisi slišal
bolečih krikov,
ki sva jih ustvarila skupaj
in so potem ostali meni.
Nihče – tudi midva ne –
ni hotel gledati
črepinj temnih oblakov.
Želim verjeti,
da prinašajo srečo.
V sanjah se vračaš k meni –
noči so, ko zbudim se v solzah.
Takrat si lažem resnico,
da je tako pač prav,
saj nisem mogla vzdržati
tvojih radosti izginjanja
in so večeri zdaj samo moji.
Pa čeprav te čakam –
a zdaj na drugačen način.

Alenika Žnidaršič

Posted in Poezija | 31 komentarjev »

Moški, pojma nimate!

Posted by zogca na november 18, 2009

Z veliko radostjo v srcu pišem objavo, v kateri želim vam, moškim bralcem Žogcinega bloga, sporočiti, da nimate pojma. Če morda ne veste, zakaj, se spomnite debate izpred meseca dni, ko ste mene, ki sem verjela, da se bo Slovenija uvrstila na svetovno prvenstvo, prepričevali, da se to ne bo zgodilo. Naslednjič mi boste menda verjeli in zdaj veste, da Žogca ni kar tako in brez razloga Žogca.

Posted in Nogomet | 143 komentarjev »