Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Srce nima več medu!

Posted by zogca na september 5, 2009

ŽALOST

Zakaj si se odprlo,
o srce, do dna?
Nekaj je vate vdrlo
kakor v rožo čebela,
ki je vanjo sela
in sladkost ji vzela.
Roža trepeče vsa.

To ni bila omama,
ni bila bolest.
Žalost življenja sama
mi v dno srca je pala.
Kri mi je zastala,
ko jo je spoznala
moja trpka zavest.

Srce, ki zdaj trepeče,
nima več medu,
nima več sladke sreče.
Nekaj je v njem zrahljano,
z drugim nevidno rano
pričakuje vdano
hladnega dne miru.

Lili Novy

38 Responses to “Srce nima več medu!”

  1. Tana said

    “Zakaj si se odprlo,
    o srce, do dna?”

    … le zakaj?😕

  2. zogca said

    Bolj ljubiš, bolj jo dobiš po kepi.

    Me tok zebe!!!😕

  3. zogca said

  4. zogca said

  5. pika said

    “Bolj ljubiš, bolj jo dobiš po kepi.”

    Ne, Žogca… to dvoje ni povezano; če ljubiš in si ljubljen enako silovito, enako močno, naj bo še tako močno, nikoli ne dobiš po kepi. Samo če ljubiš, brezupno, slepo, brez konca, a veš, da nisi ljubljen, imaš občutek, da si dobil po kepi. A dejansko nisi. Samo ljubljen nisi. To je vse. Preprosto. Enostavno. In … boleče… kdo je srce, da mu nihče ne more ukazovati?

  6. pika said

    Zadnje dni tolikokrat poslušam ta jok violine… vem, da nekako ne sodi sem, a … se mi oprosti, če jo prelijem na tvoj blog, Žogca?

  7. Spider said

  8. zogca said

    S prijateljico sva včeraj analizirali nekaj primerov. Manj je ženska ljubila in več je imela računice, bolj je prišla skozi z moškim. Mene bodo čustva pogubila, meni je to jasno.

  9. zogca said

    Seveda se ti oprosti. Upam, da meni oprostiš ti, pa asdf tudi, ker še vedno nisem pogledala vajinih zvezdic. Pa čeprav ves čas buljim z zvezdice, sebično, v svoje.

    se mi oprosti, če jo prelijem na tvoj blog, Žogca?

  10. pika said

    “Upam, da meni oprostiš ti, pa asdf tudi, ker še vedno nisem pogledala vajinih zvezdic. Pa čeprav ves čas buljim z zvezdice, sebično, v svoje.”

    Ti kar gledaj svoje zvezdice. Kako naj rečem? Sem tako ali tako v … medčasu… času za tistim, ko sem nekaj čutila … in času pred tistim, ko vem, da bom spet čutila… moja neučakanost je torej v preizkušnji tudi pri tebi…

  11. zogca said

    Moja neučakanost je tako ali tako že dolgo. Vedno bolj ugotavljam, tudi zaradi zvezd, moram še bolj zavzeti go with a flow stališče. Preprosto, ko si vržen v deročo vodo (oziroma na preskušnjo), je najslabše, kar lahko narediš, da mahaš in se upiraš, najbolje pa, da se prepustiš toku. A kaj, ko mi mislimo, da moramo vedno in za vsako ceno imeti kontrolo nad stvarmi? Pa je premnogokrat ne moremo imeti, ker so stvari izven dometa.

  12. pika said

    “A kaj, ko mi mislimo, da moramo vedno in za vsako ceno imeti kontrolo nad stvarmi? Pa je premnogokrat ne moremo imeti, ker so stvari izven dometa.”

    V glavnem je nimamo. Tako je to. In verjetno je tako dobro in edino pravilno. Vse se zgodi/ne zgodi z določenim namenom. Čeprav je včasih težko “pustiti”; sploh, če se nečesa veseliš. A tako pač je. Vedno pride kaj drugega. V takih primerih se vedno spomnim nekega filma (mislim, da je bil njegov naslov Helena; igrala je Gwineth Paltrow), kjer je prikazoval vzporedno dve zgodbi ene osebe… z drobceno razliko; v prvi ima zamudo, v drugi nima zamude v službo. In tisto, kar ves čas filma izgleda kot “boljša varianta,pot”, se na koncu izkaže kot slabša. Tisto najlepše, kar je dožovela v prvi varianti (ljubezen nekega moškega) doseže v drugi tudi, samo kasneje. A v prvi … izgubi življenje. Zanimivo. Just… let it be… To so že Beatli vedli, kajne?

  13. zogca said

    Jaz, na primer, sem bila nekajkrat “obtožena”, da sem trapasta in da bi si mogla nujno začeti aktivno iskati moškega, ker sicer bodo leta minila in jaz bom ostala sama. Če bom, pa bom, who cares? I don’t. In zaradi takšnih nasvetov (večinoma neznancev s spleta, tisti, ki me poznajo, mi tega ne bi rekli) sem jaz začela opazovati okolico in to, kako se takšni projekti obnesejo. Večinoma nikakor. Večinoma so to poskusi prebijanja zidu z glavo. Vidim. Ženske se, kamorkoli gredo, samo ozirajo okoli, kje je kakšen primeren. Kako grozno, da ne zna iti ven in se zabavati, ampak je vse posvečeno temu. Bog ne daj nikoli takšnega početja. Kadarkoli omeniš kogarkoli, znanca, prijatelja, takoj skočijo nate, ali je poročen, ali ima otroka, s kom je, zakaj je, kako je. Srhljivo. Pa jim je nekdo samo hotel omeniti, da je srečal tega in tega in še na pijačo. Potem pa iskanje na netu na vse mogoče načine. Pa obiskovanje skupin za samske. Da ne omenjam tega, da mora biti ves ta čas maksimalno zrihtana, ker you never know. In na koncu so še vedno same. Eni pa se olje polije po kuhinjskih tleh, sledi hitra čistilna akcija, nakar je treba takoj smeti odnesti do smetnjaka, v zdelani trenerki in brez frizure, seveda, tam pa gre mimo tisti pravi. Na primer. Malo sem zdaj karikirala, ampak to je to.

  14. pika said

    No, nisem imela moške trenutno v mislih; na splošno stvari. Slučajno je v tem filmu pač srečanje nekoga, ki te je vreden. In si seveda ti zanj enako vreden.

    Mislila sem na stvari, dogodke… ah, samo bluzim… grem ven. Sem že preveč dneva prepustila. Zunaj sije sonce in grem lovit sončne žarke.

  15. zogca said

    Ne, saj vem, jaz sem se osredotočila na meni očitano.

    Pri nas ni nobenega sončka, grejem se pa tako, da sesam, ribam tla, obešam perilo itn. Zanimivo, da me ne zebe, ampak mi je kar naenkrat vroče.😉

  16. tajnica said

    Žogca: “Manj je ženska ljubila in več je imela računice, bolj je prišla skozi z moškim”.

    To vedo povedat tudi moški, seveda v obratni smeri.
    Že znani odgovor, ki se mi ponuja (na vprašanje, zakaj je tako)kar sam, je sledeč:
    Nekdo, v tem primeru “žrtev” vedno “naleti” (ali še bolje, ga nezavedno poišče) na nekoga, ki ga ne ceni in ne ljubi, zato, ker ima ta nek vzorec iz familije, kjer naj ne bi dobil/a prepotrebne ljubezni. Naposled naj bi ta oseba ljubezen iskala pri “napačnih” ljudeh in s tem “predelovala” na ta način svoje izkušnje iz preteklosti.

    Okej, znana, zlizana teorija dušeslovcev. Nekaj je nedvomno nad tem, ampak vsi pa le niso- na srečo- iz zavoženih družin, pa se jim to vseeno dogaja.

    Sprašujem se, v čem je bistvo?

  17. zogca said

    Lej, jaz nisem iz zavožene družine in niti pod točko razno nisem dobila premalo ljubezni, prej preveč. Pa tudi nimam občutka, da sem iskala napačne moške, če temu lahko rečeš iskanje. Pri prvem gotovo nisem iskala njega, iskala sem cigareto, ker mi jih je zmanjkalo, ozrla sem se okoli sebe v diskoteki in ob zidu je stalo deset moških, par jih je kadilo. On je bil najbolj čeden, sem šla do njega in mu brez vprašanja iz ust vzela cigareto in odšla. Se je na smrt zaljubil name. Nikoli ne bom pozabila, ko sem mu dala svojo številko in me je vprašal, kdaj lahko pokliče, sem rekla ob dvanajstih. Ura je bila 12.00, ko je zazvonil telefon. Ne morem reči, da mi je pri njem manjkalo ljubezni, ker mi ni, ampak on žal ni bil življenjski, trden, vedno sem morala jaz vse vleči naprej. In me je to jezilo, da je bilo vse odvisno od mene, od moje volje, pobude, to sem gledala že doma, to je imel tudi on doma, jaz tega nisem hotela. Drugega nisem spoznala na tako romantičen način, ampak ko se spomnim, kako me je on na začetku gledal, čisto očaran je bil, takšnega ga imam v spominu, pa tudi ne bi rekla, da me ni imel rad. Ko se spomnim določenih dogodkov, ne vem, ko me je tako močno stisnil k sebi in mi rekel, naj mu zaupam, ker on ne bo nikoli izdal mojega zaupanja. In še cel kup drugih stvari, ki jih zdaj ne bom pisala, mi da misliti, da me je imel zelo rad. Mah, saj tako ali tako ne razumem, kaj je bilo narobe. Mogoče to, da si on najbolj želi tisto, česar se najbolj boji in potem paranoja prevlada …

    Ampak sem pa res v zadnjih tednih, mesecih slišala kar nekaj primerov, za katere bi lahko rekla – tole bo pa Bog “štrafal”, ker to počne, ampak ne, ji je ratalo. Kar nekaj primerov. Ampak to moraš imeti v sebi, sama sem si kriva, da tega nimam, da sem čustven idealist.

    Bistvo? Ne vem.

  18. zogca said

  19. tajnica said

    Očarana sem nad tvojim pogumom zogca,”sliši se tako filmsko”.🙂

    Tudi sama bi zase lahko rekla, da sem čustven idealist. Kam me bo to pripeljalo ne vem, mi pa večkrat pride na pamet rek,( v katerega čedalje manj dvomim, celo nasprotno) ki govori, da pridna dekleta pridejo v nebesa, poredna pa vsepovsod drugam.🙂

    Če je porednost vstopnica, ki odpira vsa željena vrata, bi vse bolj rada spadala k drugi skupini, ampak je še vedno morala tista, ki me vleče nazaj.

    Strinjam se tudi s tvojim mnenjem v predhodnjem komentarju v katerem govoriš o okoli ozirajočih ženskah, ki iščejo primernega kandidata. To je pogost, zelo očiten in neokusen pojav.

    Veliko raje sem videti “nevidna, nedostopna siva miška”, kot pa lovača, ne glede na končen rezultat.🙂

  20. zogca said

    Te zanima nadaljevanje? Ko sem mu potegnila cigareto iz ust in odkorakala, je stopil za mano, me potegnil za roko in mi rekel, da me bo na gobec ali nekaj takšnega. Jaz njemu: “Ti kar”. In odšla. Čez pet minut me je poiskal in me prav sramežljivo vprašal, ali bi plesala z njim. Čeprav so bile njegove prve besede agresivne, je to najmanj agresiven človek, ki sem ga v življenju spoznala. Jaz ga niti enkrat nisem slišala povzdigniti glasu, kaj šele kaj drugega. Da ne bo kdo zmotno mislil, da je šlo za agresivca, on je zelo miren.

    Očarana sem nad tvojim pogumom zogca,”sliši se tako filmsko”.

  21. zogca said

    Jaz nisem pridna, mene tako po moje ne bi nihče opisal. Pa tudi mislim, da ni keč v pridnosti in nepridnosti. Okej, bom rekla tako, v eni polovici je to odvisno od sreče, za drugo polovico, ki pa nima sreče, je pa odvisno od … Ne od porednosti, ampak od hladnokrvne preračunljivosti in stremenjem za tistim, kar hočejo, nemeneč se norme, ki jih s tem pogaziš.

    pridna dekleta pridejo v nebesa, poredna pa vsepovsod drugam.

  22. zogca said

    Meni ni nekousen, ker teh žensk ne dojemam kot lahkoživk, daleč od tega. Meni se bolj zdi, da iz takšnega početja veje obup, upano hočejo najti nekoga. Jih pa ne razumem, ker ko to poslušam, ugotovim, da je skoraj vsak primeren in sprejemljiv.

    Strinjam se tudi s tvojim mnenjem v predhodnjem komentarju v katerem govoriš o okoli ozirajočih ženskah, ki iščejo primernega kandidata. To je pogost, zelo očiten in neokusen pojav.

  23. Lynx said

    V glavnem je nimamo. Tako je to. In verjetno je tako dobro in edino pravilno. Vse se zgodi/ne zgodi z določenim namenom. Čeprav je včasih težko “pustiti”; sploh, če se nečesa veseliš. A tako pač je. Vedno pride kaj drugega. V takih primerih se vedno spomnim nekega filma (mislim, da je bil njegov naslov Helena; igrala je Gwineth Paltrow), kjer je prikazoval vzporedno dve zgodbi ene osebe… z drobceno razliko; v prvi ima zamudo, v drugi nima zamude v službo. In tisto, kar ves čas filma izgleda kot “boljša varianta,pot”, se na koncu izkaže kot slabša. Tisto najlepše, kar je dožovela v prvi varianti (ljubezen nekega moškega) doseže v drugi tudi, samo kasneje. A v prvi … izgubi življenje. Zanimivo. Just… let it be… To so že Beatli vedli, kajne?

    Film je film, vendar gre v osnovi za neko sporočilo. Nekaj podobnega jaz Žogci razlagam že dobro leto. Življenje je pač takšno kakršno je, ni pomembna preteklost niti prihodnost, pomemben je zdajšnji trenutek. Nekoč bo tudi prihodnost “zdaj” in takrat bo preteklost morda izgledala drugače. Za stvari ki jih zdaj dojemamo kot slabe, bomo morda rekli, hvala bogu da so se zgodile in obratno, nekaj kar se nam danes zdi kot zadetek na loteriji, se nam ne bo zdelo omembe vredno.

    Ampak sem pa res v zadnjih tednih, mesecih slišala kar nekaj primerov, za katere bi lahko rekla – tole bo pa Bog “štrafal”, ker to počne, ampak ne, ji je ratalo. Kar nekaj primerov. Ampak to moraš imeti v sebi, sama sem si kriva, da tega nimam, da sem čustven idealist.

    Kako pa ti veš da ji je ratalo? Veš koliko ljudi hodi po svetu s prisiljenim nasmehom? Koliko ljudi živi v zlati kletki?

    Kar se idealizma tiče, ni z njim nič narobe, dokler z njim ne omejuješ sebe. Očitno tebi zaenkrat čustveni idealizem še ne škodi. Z ljudmi je itak tako, da zdržimo do praga svoje tolerance. Ko ga boš presegla boš vedela in takrat boš tudi vedela, če zdaj pretiravaš ali ne.

    Dober večer:

  24. Tana said

    Veš koliko ljudi hodi po svetu s prisiljenim nasmehom? Koliko ljudi živi v zlati kletki?

    Ogromno!😉

  25. StaneP said

    Veliko raje sem videti “nevidna, nedostopna siva miška”, kot pa lovača, ne glede na končen rezultat.🙂

    Lepo da ne iščeš. Toda vseeno se je potrebno odzvati, ko pride pravi trenutek…

    …da sem čustven idealist.

    Hmm… To se meni ni obneslo. Sicer sem še vedno, toda se brzdam s tem svojim idealizmom…

  26. Spider said

    Malo nostalgije..

  27. Lynx said

    Malo za šalo in malo zares:

    Življenje je kot ogledalo. Če se mu nasmehneš bo očarano, če se namrščiš, bo zlohotno.

  28. zogca said

  29. maxi said

  30. Spider said

  31. Spider said

    Ne morem več na mon..slabo mi je..ko se spomnim nanj..res ne..prehudo je..VEM..da bo ona zdaj vsaj en mesec čekirala mon..kaj pišem..iskala bo potrditev..kako bednega in patetičnega tipa je kenslala..tega ji nočem dat..nobenih misli na monu-več..sploh o njej ne..

    Prebrala je vse, kar sem v zadnjega pol leta pisal o njej na mon-u…redno bere mon…

    Nočem ji dat tega veselja..tud na youtube ni več mojih komentarjev..če za njo ne obstajam več..potem zanjo ne obstajam več niti virtualno…Nočem da se naslaja nad mano..

  32. Tana said

    Prebrala je vse, kar sem v zadnjega pol leta pisal o njej na mon-u…redno bere mon…

    Nočem ji dat tega veselja..tud na youtube ni več mojih komentarjev..če za njo ne obstajam več..potem zanjo ne obstajam več niti virtualno…Nočem da se naslaja nad

    Mogoče pa bere tudi Ž. blog. Nikoli ne veš.

  33. zogca said

  34. zogca said

    Za to težavo obstaja več rešitev.

    1. Ne pišeš o njej. Mislim, hej, toliko tem je, o katerih bi lahko pisal. Če hoče čekirati tvoje mnenje o varovanju okolja, zakonitem in oporočnem dedovanju, čustveni (ne)inteligenci in podobnih temah, pa naj bere, mogoče se bo celo česa naučila.

    2. Lahko se odjaviš in pišeš z iks vzdevki.

    Ne morem več na mon..slabo mi je..ko se spomnim nanj..res ne..prehudo je..VEM..da bo ona zdaj vsaj en mesec čekirala mon..kaj pišem..iskala bo potrditev..kako bednega in patetičnega tipa je kenslala..tega ji nočem dat..nobenih misli na monu-več..sploh o njej ne..

    Prebrala je vse, kar sem v zadnjega pol leta pisal o njej na mon-u…redno bere mon…

  35. zogca said

  36. Spider said

    Žogcinega bloga sigurno ne bere. Nima pojma, kdo je Žogca. Ona samo preleti ženski čvek in “kot po naključju” vedno najde vse, kar sem jaz napisal.

  37. StaneP said

    Pajk, nehi!! Zberi dostojanstvo v sebi in pojdi naprej. Če boš tako nadaljeval, te bo zadeva uničila!

  38. zogca said

    Japajade po naključju. Če najde vse, potem uporablja iskalnik.

    Ona samo preleti ženski čvek in “kot po naključju” vedno najde vse, kar sem jaz napisal.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: