Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Žogca v Piranu!

Posted by zogca na avgust 14, 2009

In sem nazaj. Prve počitnice na morju so končane, druge sledijo meseca septembra. Preden sem se podala na pot, je nekdo na blogu vprašal, kam grem, vendar nisem hotela odgovoriti. Nikoli prej ne povem, kam grem, ker ne želim, da bi se kdo, ki bi se nahajal v istem mestu, spraševal, ali sem tista z obupno pričesko mogoče jaz. Ali pa tista, ki ni še čisto do konca natrenirala zadnje plati. Ali pa celo tista, ki si je neprevidno pozabila na nogah pobriti tri dlake. Vse zgoraj našteto namreč še kako drži. Las na morju namreč nimam ravnih, ampak so takšni, kakršne je dala mati narava, popolnoma skodrani, rita še vedno ni natrenirala, kakšna dlaka pa je gotovo prestala strog inšpekcijski pregled.

Takoj ena od anekdot, ki mi bo gotovo ostala v spominu. Če nič drugega tudi zato, ker mi je ta gospod ob slovesu rekel, da te izjave ne bo nikoli pozabil. Takole je bilo. Moja prijateljica ima v Piranu družinske prijatelje, eno prav prikupno in prijazno družinico, katere glava družine je pravi Pirančan, torej rojen v Piranu. Ko smo bili drugega dne “na pijači”, na kateri smo se najedli sladolednih kup, sem razlagala, kako pridno sem zjutraj raziskovala mesto. Izustila sem naslednji stavek: “Ogledala sem si ves stari Piran.” Potem sem še nekaj blebetala o tem, kako novega dela še nisem uspela prehoditi. Gospod me je začudeno gledal in rekel: “Stari Piran? Novi Piran? Piran je ves star.” Hja, kot imam jaz staro Ljubljano, tako sem morala imeti tudi stari Piran. In čeprav je Piran res ves star, o tem ni dvoma, jaz Piran še vedno delim na stari in novi.

Lahko pa se, kot vidite, pohvalim s tem, da sem našla trg, na katerem je bil posnet eden mojih najljubših prizorov filma Poletje v školjki. Saj veste, prizor, v katerem Tomaž prvič vidi Mileno, prizor, v katerem Tomaž brejkdensa z Bajsijevim vokmanom, mama pa ga neumorno kliče z okna.

Večina fotografij je, kot boste videli, nastala zvečer in ponoči. Jaz sem namreč ena izmed tistih, ki na plažo hodi brez vsega. Kopalke na rito in brisača v roke. S seboj ne nosim mobilnika, fotoaparata, mp3 plejerja, hrane, pijače, knjig, ničesar.

Pa vseeno, vsak večer, ko sem na plaži opazovala sončni zahod, mi je bilo hudo, ker ga nisem mogla fotografirati in zato sem enkrat Izbrano vprašala, ali moj fotoaparat lahko v njenem nahrbtniku počaka na trenutek, ko bo sonce ravno na pravem mestu.

Žal sem to naredila prav tistega dne, ko so bili na nebu oblaki in nisem mogla ujeti prizora, v katerem bi se sonce “potapljalo v morje”, že prej je namreč izginilo med oblaki. Zdaj se mi vseeno zdi, da fotografije niso za vreči proč.

Ko je enkrat nad Piran padla noč, smo vse tri bejbolinke in potomstvo bili v vrsti za kopalnico. Lahko si mislite, da je trajalo kar precej časa, preden smo bili vsi “berajt” za pohajkovanje po mestu. Pozor, po starem delu mesta.

Saj razumete. Kot se zvečer spodobi biti v stari Ljubljani, tako se enako spodobi biti v starem Piranu. Mislim, ne moreš biti tako “ne in” in čepeti v novem delu Pirana. Oja, zdaj se norčujem iz same sebe.

Zajtrku sem se tako ali tako vedno odrekla, kosilu, če je le bilo mogoče, ampak večernemu sladoledu se pa nisem mogla. Morje brez sladoleda zame namreč ne obstaja. Vedno sem se ga namreč do sitega najedla.

Tudi na plažo, kamor sicer ne nosim ničesar, sem vzela nekaj kovancev. Da bo za sladoled. Nekoč davno sem svoj morski prehrambeni režim izdelala do zadnje podrobnosti. In sicer gre stvar nekako takole. Ko sem bila majhna, nisem hotela jesti in starši so se z menoj bojevali za vsak grižljal posebej. Mama je namreč živela v prepričanju, da bom umrla od lakote. Danes kajpak ve, da ta nevarnost nikoli v resnici ni obstajala in ji je žal, da me je posiljevala s hrano. In če doma skorajda nisem hotela jesti, potem na morju sploh nisem hotela jesti. Ničesar. Razen sladoleda. Ko je nekoč eden izmed natakarjev v portoroškem Palacu videl, kakšne borbe imamo, je staršem rekel: “Če noče jesti nič razen sladoleda, ji dajta pa sladoled.”In tako sem tja do sedmega leta na morju sladoled jedla za zajtrk, kosilo in večerjo. Da ne bi umrla od lakote.

Potomstvo mojih bejbolink niti pod točko razno ni imelo takšnih izsiljevalskih štosov, jaz pa seveda tam nisem razlagala svojih zgodb o tem, kako starše prisiliš, da te hranijo samo s sladoledom. Za potomstvo so bile najzanimivejše tetovaže. Pri tej “raboti” sem na koncu sodelovala tudi jaz in se z morja vrnila polna tetovaž.

Kajpak ne gre za tiste prave tetovaže. In kajpak bodo poslikave v nekaj dneh izginile. Z nog, oprsja, rok. Saj niti ne vem, kje vse jih imam.

Še nekaj malega plaže, preden objavo zaključim, kot sem si zamislila, z nočnim življenjem.

Preden sem šla na pot, me je nekdo na blogu vprašal, ali bom na morju “pecala tipe”. “Neeeeeeee”, je bil moj odgovor. Seveda jih res nisem. Ne vem, ali sem sploh videla kakšnega moškega, čeprav je bila verjetno polovica ljudi v Piranu moškega spola. Popolnoma sem odmislila obstoj bitij, ki imajo med nogami priveske. Življenje je tako lepo, naravnost čudovito, ko se ne ukvarjaš s tistim “kaj je mislil, ko je rekel …” Če bo kdaj vedel, kaj misli in bo mislil resno, bom o tem nedvomno obveščena. Do tedaj pa bom veseljačila s svojimi bejbolinkami. Z radensko, kokakolo, sokom …

Spila pa sem tudi en koktejl. Se je spodobilo. To bi bilo to. Saj bi napisala še kaj, vendar se mi mudi spat, da bom jutri “berajt” za staro Ljubljano.

20 Responses to “Žogca v Piranu!”

  1. zloba-grdoba said

    S svojimi fotografijami si povzročila, da se bom zdajle nazaj oblekla in se podala na sladoled🙂 Mi se namreč v Lj vračamo šele jutri. Oglašam pa se pravzaprav zaradi čisto ne-sladoledne teme: se spomniš nevihte par noči nazaj? Si ujela tisto fenomenalno bliskanje nad morjem, jekleno barvo morja tik preden je prvič usekalo in doooolge strele nad Portorožem?
    Če kaj v življenju res obožujem, so to nevihte – še posebej na Obali.

  2. zogca said

    Aja, videla sem v Portorožu tisti lokal, za katerega si prejšnji teden napisala, da gresta z otročkom na sladoled.😉 Ne, tiste nevihte pa nisem ujela. Ko se je blazno uscalo, smo prišle iz “starega dela” in smo zunaj pod dežniki čikale, potem pa smo šle spat, tako da … Sem pa naslednji dan slišala, da so bile strele menda naravnost fantastične. Mah, sem spala kot polhek.

  3. zloba-grdoba said

    No, jaz sem pa ravno nazaj od tam, testirala “gozdne jagode”, sladoled, ki imaj dejansko božanski okus IN vonj. Glede na to, da se je prijetno shladilo, sledi najbrž zgodnji smuk v posteljo – upam, da kombi (ki tuli reklamo za razstavo kač pred marino) po deseti zvečer ne sme več voziti, ker nimam nobene molotovke na zalogi, da bi mu jo fliknila z balkona…
    Lahko noč!

  4. zogca said

    A to tisti kombi, s tistimi anakondami? Moja izjava, ko sem ga videla, je bila: “Hvala, da ste mi povedali, kje ne smem biti.” Če česa ne maram, so pa to kače. Ali bolje, bojim se jih kot hudič križa.

    Tam, kjer si bila ti, jaz nisem jedla sladoleda, samo mimo sem se peljala in sem se spomnila nate.😉 Trenutno je pri meni najbolj in sladoled z okusom kole. Mi ga je predstavila hčerka ene od mojih bejbolink z morja. V to punčko sem se do konca zaljubila in sem si zdaj premislila, da bi raje imela hčerko.😉

  5. zloba-grdoba said

    Seveda še ne spim, je bilo nujno treba še malo posedet na balkonu in gledat proti morju.
    Glede kačje razstave: mi se na žalost dnevno vozimo mimo, ker je pač pred marino – in čeprav tudi sama nisem ravno ljubiteljica kač, so se mi tiste tam notri kar malo zasmilile. Glede na to, kaj je vsak večer v večjih čredah drlo noter… Svet bi pač moral biti urejen tako, da bi kačice zadovoljno živele na enem koncu, tisti, ki se jih bojimo, pa enako zadovoljno na drugem koncu.
    Seveda je preživljanje večera v družbi male očarljive sladoledojedke in parih kepic kole veliko boljša alternativa. Tudi jaz se v družbi našega sladoledojeda (sicer m.sp., a bolj punčkaste narave) izjemno dobro počutim.

  6. zogca said

    Saj meni se tiste kače tudi smilijo. Ampak videti jih pa ne smem, ker se jih res božjastno bojim. Nekoč davno sem od staršev zahtevala, da me izpišejo iz šole. Zaradi sošolca, ki je v šolo nosil gumijasto kačo in mi jo metal za vrat, ker mu je bilo luštno, da sem se jaz drla, kot bi me dajali iz kože. Me starši niso hoteli izpisati.😉

    Jaz sem do sedaj bila big time fenica malih fantkov in sem se zavzemala za moško potomstva, ampak tale punčka pa … Mi je seveda takoj padla v uč, ker ji je ime enako kot meni. Jaz sem zelo fenica svojega imena.😉 In potem še zato, ker ima iste učke in laske kot jaz. Ampak je ona na začetku bolj zadržana, pa sem se bolj ukvarjala z njeno sestrico, ki pa takoj pride zraven in hitreje sprejme neznance. Ampak malo po malo sva z mojo malo soimenjakinjo postali veliki prijateljici in na koncu mi je bilo prav zaradi nje najbolj žal, da sem morala domov. Pa jo zdaj prav pogrešam. 😥

  7. zloba-grdoba said

    A, ena taka simpatična “mini-me”, hehe?
    Se kar usedejo v srce, taki mali človečki, se strinjam. In če jim znaš prisluhniti, si na trenutke kar presenečen, kako razmišljajo; midva s sinetom imava strašne debate na vse mogoče teme… Si čisto predstavljam, da pogrešaš malo soimenjakinjo, je kar dobro zlezla pod kožo in še kam, ne?🙂

  8. zogca said

    Jup, mini me. Jaz imam otroke drugače rada, ampak da bi mi pa prav zlezli pod kožo in še kam, da bi jih pa prav pogrešala, to pa ne. Enega fantka, ki sem mu bila po srednji šoli varuška in še danes, ko je že velik, zame reče moja XYZ, njega imam zelooo rada. In zdaj ta punčka. Kar komaj čakam, da jo spet vidim.

  9. Nevenka said

    Super, da si lahko tako izklopila in uživala v svoji družbici. In sladoledu jasno🙂

  10. Jazz said

    🙂

  11. zogca said

    Aaa, Kreslin. Včeraj sem gledala tisti koncert, luštno in všečno.

  12. zogca said

    Je kdo doma in za računalnikom ali vsi skakljate okoli?😉

  13. pika said

    Zdravo Žogca;

    malo “iščem” po internetu. Jutri grem na Koroško s kolegico, pa moram malo preštudirat pot. Pa dela danes vse tako počasi…

  14. zogca said

    Meni internet dela hitro, sem pa jaz počasna.😉 Lena.😉 Mene sploh ni za spustiti na dopust, ker potem dopustujem še po dopustu. Par dni bom imela veliko za narediti v službi, potem pa se domenimo za Veliko planino. Lahko že ta vikend, ki prihaja.

  15. zloba-grdoba said

    No, pa jaz sem tudi še tukaj – še čisto pod vtisom ognjemeta z letošnje portoroške noči… Gledanje “z vode” se zelo obnese, nobene pijane mularije daleč naokoli, samo temno morje, luči Portoroža in ognjeni cvetovi na nebu.
    V bistvu pa bi morala biti že nocoj v Lj, da se malo zbrihtam za ponedeljkovo službo.

    Anyway, grem spat, pozdrav Žogci in vsem, ki boste še ponočevali🙂

  16. zogca said

    Portoroška noč? V Piranu pa izbor za neko miss ali kako? Vsaj jaz sem poslušala o izboru za neko miss in Janu Plestenjaku, pa mislim, da je bil mišljen Piran.

    Jaz kanim ponočevati in nekaj brati za službo, čeprav, roko na srce, sem zelo zaspana.

  17. zogca said

  18. pika said

    Dobro jutro. Včeraj sem morala zaključit; ne vem, kaj je bilo… Predolgo sem morala čakati. No, cesta je spet moja. Danes imam cilj (kolegica ima sorodnike na avstrijskem Koroškem, pa njen parter nekako ne najde čas, da bi jo odpeljal tja; pa greva midve… sama rada vozim in potujem… tako, da bo lep dan).

    “Lahko že ta vikend, ki prihaja.”

    Super. Ti samo javi (na mail). Se že veselim.

    Lep dan Žogca… in vsem ostalim seveda tudi. In danes eno domačo, ki sem jo včeraj slišala na Arehu in potem pela vso pot domov. Na žalost nimam časa iskat Lojzeta Slaka s tem komadom, a bo že…

  19. zogca said

    Dogovorjeno.😉

    Za še naslednji vikend pa študiram Sarajevo. In upam, da izlet ni odpovedan iz tega ali onega razloga.

    Super. Ti samo javi (na mail). Se že veselim.

  20. zogca said

    Tole sem pa zamudila.

    Gea je najlepša za Miss Alpe Adria

    http://www.delo.si/clanek/86391

    Ker sem ženska, bom preživela.😉

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: