Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Archive for maj 2009

Žogca se pripravlja na Dalmatinca!

Posted by zogca na maj 22, 2009

Advertisements

Posted in Glasba | 23 komentarjev »

Sindrom imenovan hotel mama!

Posted by zogca na maj 21, 2009

Objavo, ki je pred vami, sem “kuhala” natančno teden dni, od prejšnje srede, ko sem si na prvem programu naše nacionalke ogledala oddajo z naslovom Svet in sveto. Četudi mi je oddaja sicer duhamorna in ob pogledu na goste ponavadi postanem depresivna, so pritegnili mojo pozornost, ko so začeli govoriti o tem, da 50 odstotkov 29-letnikov v Sloveniji živi pri starših, ta, za družbo menda izjemno negativen fenomen, pa so poimenovali sindrom hotela mama. Če me spomin ne vara, so povedali, da so raziskave pokazale, da je Slovenija v Evropi na drugem mestu po številu mladih, ki že dolgo niso več mladi, ampak vseeno še vedno živijo doma, pokazale pa so tudi, da premnogokrat razlog za to sploh ni ekonomski.

Zadevo so osvetlili z obeh zornih kotov, in sicer z gledišča mladih, ki že imajo sive lase ali pa jih sploh več nimajo, kot tudi z gledišča staršev. Mladi? Takšen način življenje jim omogoča presežek finančnih sredstev, kajti večji del stroškov bivanja, hrane in vsega drugega ostaja na starših, njim pa ostaja denar za avtomobile, počitnice in hobije. O tem, da je doma skuhano, oprano, zlikano, pospravljeno in da oni s tem nimajo nič, menda ni treba pisati. Polni penzion z brezplačno sobarico. Skratka, odvisni in z vsemi privilegiji odraslosti, brez vsake odgovornosti. Čeprav prepričujejo sebe ali druge, da “bi lahko že zdavnaj šli, če bi le hoteli”, so to samo iluzije, za katerimi skrivajo strahove pred neuspehom.

In stari? Dostikrat je hotel mama tudi potreba staršev, ki na svoje otroke pritiskajo, naj ostanejo doma, ker se preprosto ne morejo sprijazniti s tem, da bi njihovih ptički odleteli in si spletli svoja gnezda. In da, premnogi starši gradijo orjaške hiše z namenom, da bodo otroci, ko enkrat ne bodo več otroci, ostali doma. Otroke, ki to več niso, vežejo nase, namesto, da bi si želeli, da si ustvarijo svojo družino. Zadrega nastane samo takrat, ko mame na tržnici srečajo kakšno nekdanjo sodelavko, ki razlaga o svojih vnukih, one pa morajo povedati, da jih še nimajo. Kar se mene tiče, jih tudi ne bodo imele, dokler bodo že skoraj štiridesetletnike stregle od spredaj in zadaj.

Ker je v naslovu objave mama, naj zaključim z besedami svoje mame, ki pravi, da je bilo naši generaciji v otroštvu očitno preveč lepo in zato ne želimo odrasti.

Posted in Življenje | 93 komentarjev »

Umetna ritka! aka Žogca ne bi!

Posted by zogca na maj 20, 2009

Se spomnite objave z naslovom Umetne bradavičke! aka Žogca bi tudi? Če smo se takrat čudili, kaj vse pade na misel ženskam, ki želijo moške prepričati, da je nekaj veliko lepše, kot v resnici je, kaj porečete na naslednjo pogruntavščino?

Sama sem precej skeptična. Toliko se namreč trudimo, vsaj nekatere, da bi zadevo zmanjšale, da se mi zdi nesmiselno, da bi jo potem umetno povečevale. In kaj se zgodi potem, kot ženska sleče kavbojke, moški pa zagleda tole?

Posted in Moda | 55 komentarjev »

Žogca je že teden dni brez!

Posted by zogca na maj 19, 2009

Posted in Glasba | 94 komentarjev »

Kdor pije, naj tudi plača?!?

Posted by zogca na maj 18, 2009

Pijani vozniki na naših cestah povzročijo okoli 40 odstotkov vseh prometnih nesreč, zato je minister za zdravje Borut Miklavčič pred dnevi napovedal spremembo zakona. Ta predvideva odškodninsko odgovornost opitih povzročiteljev nesreč, kar pomeni, da bodo morali ti sami plačati stroške zdravljenja in rehabilitacije za vse udeležence v nesreči. Enako velja za povzročitelje pod vplivom mamil in tiste nasilne. Zdravljenje in rehabilitacijo ponesrečencev v sedanjem sistemu krije splošno zdravstveno zavarovanje, vendar so ti stroški izjemno visoki. Predlagana sprememba v omenjenem zakonu bi po približnih izračunih prinesla okoli 130 milijonov evrov na leto, torej ravno toliko denarja, kot ga bo zdravstvena blagajna letos izčrpala iz rezervnega sklada.

O tem, da so naše ceste polne pijancev, ki po njih sejejo smrt, ni nobenega dvoma, kot tudi ni nobenega dvoma o tem, da jih do zdaj še noben zakon ni uspel ustaviti in nekako dvomim, da bo ta kaj bolj uspešen. Četudi se načelno strinjam s tem, da naj tisti, ki pije in vozi, sam plača povzročeno škodo, je na mestu tudi vprašanje, ali ta najnovejši ukrep ni bolj kot naši varnosti pred brezbrižnimi vozniki namenjen polnjenju še ene luknje, tokrat zdravstvene? Kot je na mestu tudi vprašanje, kaj bo s tistimi povzročitelji nesreč, ki nikjer ne delajo, nimajo prebite pare in jih ne bo moč niti rubiti, kaj bo s partnerji in otroki povzročiteljev, ki jim bodo zaradi plačila zdravstvenih storitev prodali streho nad glavo?

Kaj menite vi? Naj tisti, ki pijejo in vozijo, tudi plačajo, ali pa vam je ljubši sedanji sistem?

Posted in Trnek | 35 komentarjev »

Kateri je tisti eden?

Posted by zogca na maj 18, 2009

Zakon, ki naj bi iz dveh naredil enega, je vse življenje trajajoč boj, da bi se pokazalo, kateri je tisti eden, je menda nekoč izjavila ali morebiti zapisala Agatha Christie, “brez katere” jaz svoje čase nikoli nisem šla na počitnice.

Zakaj se mi zdi, da je ta tisti eden v večini primerov ženska in da moški to zelo dobro vedo, zato se tudi zakona bojijo kot hudič križa?

Posted in Ljubezen | 8 komentarjev »

Kraljestvo praznine!

Posted by zogca na maj 17, 2009

PAHNJENA

Ko sem pahnjena v praznino,
ne kričim in se ne bojim.
Nekje zanesljivo pristaneš.
Čisto normalno je,
da med padanjem dobiš odrgnine.
Vedno upam, da ne bi bilo pregloboko.
K sreči sem trpežna, ostajajo le brazgotine.
Teh pa tako ne opazim več.

Po pristanku me objame molk.
Oddahnem si.
Vem, da ne bo nihče prišel.
Tudi ure ne bo nihče navil.
Njen večni ritem me spravlja ob pamet.

Vstopim k kraljestvo praznine.
Um se zbistri.
Prihajajo barve,
vse več jih je.
Spojim se z njimi.
Nastaja nekaj lepega,
da me dviga in dvigne,
ponese tja preko.

Slavica Štirn

Posted in Poezija | 16 komentarjev »

“Kurcajte” z Žogco III. del!

Posted by zogca na maj 16, 2009

Po Kurcajte z Žogco, ko smo pozimi skupaj spremljali izbor za slovensko evrovizijsko popevko, po Kurcajte z Žogco II, ko smo skupaj, žal neuspešno, navijali za našo predstavnico, danes sledi “Kurcajte” z Žogco III. del! Če vas zvečer ne bo odneslo na lepše in boste spremljali prireditev, vas vljudno vabim, da se nam pridružite pri “kurcanju”. In naj vas naslov ne zavede, dovoljeno je tudi hvaliti.

Nocoj bomo poslušali, pa tudi gledali, že dolgo namreč Evrovizija ni namenjena samo poslušanju, 25 pesmi. V finale so se v četrtek uvrstili predstavniki Azerbajdžana, Hrvaške, Ukrajine, Litve, Albanije, Moldavije, Danske, Estonije, Norveške in Grčije, ki jim bodo delali družbo v torek izbrani izvajalci iz Turčije, Švedske, Izraela, Portugalske, Malte, Finske, Bosne, Romunije, Armenije in Islandije. Pet držav se je v finale uvrstilo avtomatično, in sicer gostiteljica Rusija, Nemčija, Velika Britanija, Francija in Španija. Vrstni red nastopajočih si lahko ogledate na portalu naše nacionalne televizije.

Jaz bom navijala za bosanske predstavnike in bi zanje navijala tudi, če bi se v finale uvrstili državi, za kateri jaz sicer navijam. Preprosto, bosanska pesem mi je od vseh pesmi, ki so jo letos poslale državne nekdanje Jugoslavije, najbolj všeč, zunaj svojega bloka pa tako ali tako nikoli ne bi glasovala.

“Kurcajte” z Žogco!

Posted in Glasba | 144 komentarjev »

Kakšna groteska!

Posted by zogca na maj 16, 2009

PREDEN SE KONČA

Rada bi, preden se konča,
še kaj doživela.
Kar sem dobila,
sem vse potrošila.
Skoro nič ni več v mojem dosegu.
Roke se stezajo, vse se odmika.
V tem hlastanju dvigujem prah.
V sončnem žarku vse veselo migota.
Pritajim smeh.
Kakšna groteska!

Skušnjave so vsepovsod.
Ker preveč premišljujem,
se porazgube, odplavajo.
Ujeta sem v nevidne omejitve.
Lahko bi rekla,
da včasih na prav smešen način
zapravljam svoj čas.

Slavica Štirn

Posted in Poezija | 7 komentarjev »

Pridi!

Posted by zogca na maj 15, 2009

ČAKAM NATE …

Pridi, da gradove zlate
sezidala bova si v neba sinjine
in v oblake bele.

Pridi, dokler je nebo še sinje,
dokler so oblaki beli,
da ne bodo prehiteli
naju temni mraki.

Pridi, dokler nama svetle nade
preostaja za gradove zlate.
Čakam nate …

Frane Milčinski – Ježek

Posted in Poezija | 269 komentarjev »