Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Žogca je pozabila, da je švercerka cigaret!

Posted by zogca na maj 26, 2009

Kje naj začnem? Najprej se bom pohvalila, da sem včeraj prevozila 800 kilometrov, kar je zame rekord, toliko namreč sicer prevozim v dveh, treh mesecih. Ko sva se z očetom zgodaj zjutraj odpravila na pot, je bil prvi cilj Jasenovac. Želela sem namreč videti spomenik, ki mi je bil vedno od vseh spomenikov v nekdanji Jugoslaviji najbolj fascinanten. “Pojdi, dokler je sploh še kaj tam”, mi je rekla soseda staršev. “Iz muzeja so tako ali tako odnesli vse, kar nanje meče slabo luč”, je nadaljevala. Muzeja od znotraj sploh nisem videla, ampak nič ne de, saj so na spletu na voljo veliko manj cenzurirani filmi in fotografije, kot jih je po novem mogoče videti v tam. Sicer pa sam odnos, ki ga imajo do obiskovalcev, kaže, da bi najraje videli, da spomeniškega kompleksa sploh ne bi bilo. Niti ena sama tabla vas ne opozori na to, da se tam kakoli nahaja. Na njihovo nesrečo in na srečo obiskovalcev pa je spomenik vseeno prevelik, da bi kompleks skrili.


“Kako to, da sploh še stoji?”, sem vprašala očeta. Kot vedno, je imel odgovor na dlani. Če bi šlo samo za Srbe in druge “nepomembne” ubite v Jasenovcu, bi spomenik in vse okoli njega med “domovinskim ratom” letel v zrak in nihče jim ne bi mogel dokazati, da ni prišlo do neverjetnega nesrečnega naključja. Ker pa tam ležijo tudi Židi in ker se nihče pri zdravi pameti ne bo šel igrat z Židi, hrvaška sramota stoji tam in bo tam stala še naprej.

Taborišče Jasenovac je bilo ustanovljeno avgusta leta 1941, ko so vanj pripeljali prve ujetnike iz Sarajeva in razpuščeno aprila leta 1945. Za razliko od ostalih taborišč je bilo to taborišče namenjeno predvsem uničevanju Srbov, ki jih je Ante Pavelić imel za državnega sovražnika številka ena v NDH, čeprav je tu umrlo tudi večje število Hrvatov, Romov, Židov in Slovencev. Število žrtev ni bilo nikoli natančno določeno. Taboriščni arhiv je bil uničen dvakrat (v začetku 1943 in aprila leta 1945). Državna komisija Hrvaške je na sojenju na Mednarodnem vojnem sodišču v Nürnbergu pričala, da se število žrtev giblje med 500.000 in 600.000. Dne 9. oktobra leta 1942 je Vjekoslav Luburić, imenovan tudi Maks, na svečanosti v Jasenovcu, ki jo je priredil kot proslavo prve obletnice svoje krvave vladavine, v govoru izjavil: “In tako smo v enem letu tukaj v Jasenovcu poklali več ljudi kakor Osmansko cesarstvo v vsem obdobju turške prisotnosti v Evropi …”

Na prvi fotografiji vidite spomenik, medtem ko je na drugi maketa koncentracijskega taborišča. Na njej je predstavljeno, kateri kup ali luknja predstavlja katere objekte v taborišču. Objekti so bili namreč uničeni. Dva takšna kupa lahko vidite na tretji fotografiji, medtem ko sem na četrti povečala meni najbolj grozljiv objekt, ki se je imenoval “glavna peč za peko ceglov in ujetnikov”. Peka ujetnikov? Sicer pa sem pred meseci že obširno pisala o Jasenovcu in vas vabim, da si preberete to objavo.

Ker dandanes ni več moderno obiskovati spomenike, posvečene žrtvam nacizma, fašizma in njihovih pristašev, tudi Jasenovac ni več najbolj priljubljena točka za obiskovalce, se pa vseeno najde kdo, ki se pride poklonit tudi tem ljudem. Venec, ki ga vidite na peti fotografiji, je v spomeniku pustilo “društvo Josipa Broza Tita iz Banja Luke.” Vsaj tako je na njem pisalo.

Železniški tiri, ki jih vidite na šesti fotografiji, pa so edino, kar je ostalo od taborišča, kajti ustaši so, ko so bežali, za seboj uničili vse. Zbežala pa sva tudi midva z očetom, ne pred nasprotno vojsko, ampak pred komarji in ostalim mrčesjem. Bližina Save, ki je samo nekaj metrov proč, jim očitno ugaja in v eni uri, ko sva bila tam, so naju povsem popikali.

“Kam zdaj?”, je vprašal oče. “V Bosno”, sem odgovorila. Zadnjikrat sem bila v Bosni, ko je bila ta še ena izmed jugoslovanskih republik, nekaj let pred vojno. Ko mi je povedal, da ni vzel potnega lista, ampak samo osebno izkaznico, je bilo, kot bi me polil z ledenim tušem. Kar bi mi sicer na več kot 30 stopinjah moralo prijati, ampak mi ni. “Greva do meje, avto bova pustila pred mejo, jaz bom šla čez mejo, pet minut stala v Bosni in se vrnila nazaj.” Bosna, Bosna in na vsak način Bosna. Tako sva šla do meje in ko sva bila tam, sem se spomnila, da sem nekoč na forumu prebrala, da je tudi osebna izkaznica dovolj. “Pojdi vprašat”, mi je rekel oče. Ko sem že bila pri cariniku, me je poklical nazaj. “Ne omenjaj Hrvatu lične karte, osobna iskaznica je.” Lahko! In sva šla.

Roko na srce, prvih nekaj metrov se nama sploh ni sanjalo, v kateri del Bosne sva padla, vendar je bilo kaj hitro jasno, da gre za Republiko Srbsko. Očitno tisto, da so najprej obnavljali cerkve, da se je vedelo, kdo je kdo, ni bilo tako iz trte izvito. Vse cerkve so namreč obnovljene.

Ko sem videla, kakšno hišo se je nekdo odločil prodati, me je skorajda vrglo s sedeža, ampak po daljšem premisleku … Podrtija ima najboljšo lokacijo v naselju, stoji nasproti cerkve, na eni strani je trgovina, na drugi bar. Mogoče pa gospod vseeno kaj iztrži od kakšnega gastarbajterja, ki jo bo porušil in tam postavil lepo hišo. Verjeli ali ne, zrastlo je že nekaj prav veličastnih palač.

Ko sva že bila namenjena nazaj na Hrvaško, je oče vprašal, ali ne bova kupila cigaret. Jaz, velika švercerka cigaret iz Srbije, sem od samega navdušenja povsem pozabila, s kakšno dejavnostjo se sicer ukvarjam. Dve šteki sva kupila za 15 evrov. Pri nas bi stali 52 evrov. Seveda to ni bil šverc, kajti 200 cigaret na osebo se sme peljati čez mejo. Potem sva se vozila, vozila in še vozila, da sva prišla do Bjelovarja, mesta, o katerem sem veliko poslušala, vendar ga še nikoli nisem obiskala.

V tem mestu sta moja pokojna babica in njena sestra, ki je umrla to soboto in bo danes pokopana, preživeli zadnji dve leti vojne. V ulici, ki jo vidite na spodnji fotografiji, je menda stala slaščičarna, kjer je moja babica kot šestnajstletno dekle delala.

Po koncu vojne se je seveda vrnila v Ljubljano, je pa prijateljstva iz Bjelovarja gojila do konca življenja in kakšno leto, dve, pred babičino smrtjo, ko je na Hrvaškem divjala vojna, je bila pri njej več mesecev kot begunka ena od teh prijateljic s svojo sedemletno vnukinjo, ki sem jo jaz takrat doživljala kot malo “portparolko” HDZ-ja. Politika gor, politika dol, povsem očitno sta takrat zbežali pred čisto pravimi steli.

Ko sva z očetom že bila v Sloveniji, naju je poklicala mama z dramatično novico, da ji je toča uničila vrt. Pozneje se je izkazalo, da temu vseeno ni bilo tako, sva pa na poti bila tudi midva deležna kakšnih desetih minut te grozljive nevihte. Ko sem zapeljala v tunel, na srečo na prehitevalnem pasu, in tam videla kakšnih deset avtomobilov, ki so bili parkirani na preostalih dveh pasovih, sem si želela, da bi bila Bosanka in ne pripadnica tako norega naroda, ki je pripravljen za to, da zaščiti svoj trapasti avto pred točo, povzročiti verižno trčenje. Bog se nas usmili, prav res.

Če si želite ogledati več fotografij iz Jasenovca in Bjelovarja, kliknite na povezavo.


 

43 Responses to “Žogca je pozabila, da je švercerka cigaret!”

  1. Spider said

    V Jasenovcu je umrlo 70-80 tisoč ljudi. Srbov, protiustaških Hrvatov,Židov, Romov, nekaj malega tudi Slovencev.

    To, da je tam umrlo 700 tisoč Srbov, je srbska propaganda.

  2. Peter said

    “kakšnih deset avtomobilov, ki so bili parkirani na preostalih dveh pasovih”

    No comment. Posnet norce z njihovimi tablicami in jim kaznovat. Ne samo denarno… V oddelek za mentalno pohebljene z njimi. Obvezno.

  3. Tana said

    Žogca je bila pa pridna. Ni kaj dodati. Krasna reportaža, tudi slike. Kot vedno. Žogca ali kdaj razmišljaš o tem, da bi napisala knjigo? Jaz mislim, da bi to bilo super. Si pravi maher na tem področju.
    Bom še kasneje kaj napisala na to temo. Sedaj me že kličejo, ker zamujam.

  4. zogca said

    Japajade, 70-80 tisoč ljudi. Ves svet se strinja, da jih je bilo več kot pol milijona. Tega niti pod točko razno ne pravijo samo Srbi. In kot sem napisala že v sami objavi, Hrvati, državna komisija Hrvaške je na sojenju na Mednarodnem vojnem sodišču v Nürnbergu pričala, da se število žrtev giblje med 500.000 in 600.000. So bili mnogi, ki so trdili, da je žrtev milijon. In da, zdaj Hrvati trdijo, pač po novem, da jih je tako malo, kot si ti napisal. Redko kdo jim verjame.

    V Jasenovcu je umrlo 70-80 tisoč ljudi. Srbov, protiustaških Hrvatov,Židov, Romov, nekaj malega tudi Slovencev.

    To, da je tam umrlo 700 tisoč Srbov, je srbska propaganda.

  5. zogca said

    Saj lani poleti so jih na Trojanah posneli, če se spomniš. Celo na internetu je bilo. Ne samo, kako so stali v tunelu, ampak kako so v rikverc vozili nazaj v tunel. In kar je bilo zanimivo, ves čas so, na deset minut, na radiu opozarjali ljudi, naj tega nikar ne počnejo, naj nikar ne ustavljajo v tunelih, da bi avtomobile zaščitili pred točo.

    No comment. Posnet norce z njihovimi tablicami in jim kaznovat.

  6. zogca said

    O čem naj pa pišem?

    Žogca ali kdaj razmišljaš o tem, da bi napisala knjigo? Jaz mislim, da bi to bilo super. Si pravi maher na tem področju.

  7. Jazz said

    zogca said
    May 26, 2009 at 12:17 pm
    O čem naj pa pišem?

    Uvod v V Gorico na pico je bil briljanten…😉

    Jaz pa grem…
    -http://www.mojvideo.com/video-andrej-sifrer-zoboblues/2f30a5f3510625fb2874

  8. Jazz said

    http://www.mojvideo.com/video-andrej-sifrer-zoboblues/2f30a5f3510625fb2874

  9. zogca said

    Joj, ga moram prebrati, sem že čisto pozabila, kaj sem pisala. Zdi se mi, da se staram.😉

    Uvod v V Gorico na pico je bil briljanten…

  10. zogca said

    Aaaaaaa, že vem. Tole ti je bilo všeč …

    Dvajset, petindvajset let nazaj sem na njej imela svoje najbolj veličastne gledališče predstave. Najprej sem igrala neverjetno prijaznost in govorila: “Lepo prosim, samo še to. Obljubim, da ne bom prosila za nič več. Mami, ali lahko? Oči, ali lahko? Najlepše prosim.” Ko to ni več vžgalo, sem igrala užaljenost. Začela sem grdo gledati in objavila: “Z vama dvema se sploh več ne pogovarjam.” Ko me nista več “šmirglala”, sem začela igrati (ali pa tudi ne) “devil childa”.

    Takšne stvari pa res znam pisati. Pa govoriti tudi.😉

  11. Lynx said

    Nesmiselno se je prerekati o številu žrtev v Jasenovcu, posebno nam laikom.
    Zločin je zločin, pa naj gre za deset, sto ali milijon ljudi.
    Če pa že koga zanima, mora prebrati več različnih virov. Tu je izsek iz Wikipedije:

    V 60. letih 20. stoletja je bilo število mrtvih po izkopih trupel iz grobišč ocenjeno na 700.000, oceno je podala skupina strokovnjakov, ki je izkušnje pridobivala pri podobni raziskavi v Auschwitzu in je tudi tukaj uporabila podobne metode. Čeprav je bila številka dokaj primerljiva z dejanskih stanjem, komunistična oblast s Titom na čelu ni dovolila javne objave, kar se je vleklo vse do Jugoslovanskih vojn. Razlog je bil v dejstvu, da je vlada zaradi federacije in bratstva med jugoslovanskimi narodi želela, da ljudje pozabijo na grde spomine o 2. svetovni vojni ter ustaških zločinih.

    Nemški generali iz druge svetovne vojne so poleg tega dajali zelo različne in zaradi tega nepovezane podatke o številu ubitih Srbov v NDH. Alexander Löhr je podal številko 400.000 Srbov, 350.000 srbskih žrtev je navajal Lothar von Rendulić; okrog 300.000 Edmund Glaise von Horstenau, Hermann Neubacher je navajal okvirno 750.000 Srbov samo do leta 1943; Ernst Fick 600-700.000 do marca 1944, 700.000 srbski žrtev pa Massenbach. Število žrtev je še do današnjih dni predmet študijskih in političnih razprav.[9]

    Nadaljnje raziskave o žrtvah v času ustaškega režima v NDH so bile predmet številnih razprav zgodovinarjev ter demografov v želji, da bi se določilo natančno število vseh, ki so trpeli v času vladavine NDH. Zaradi različnih pogledov na problem ter številne dokumentacije, številke o srbskih žrtvah na hrvaškem divje nihajo, od 25.000 do več kot milijon. Od tega samo za srbske žrtve številke nihajo od 25.000 do 700.000. Glede judovskih žrtev iz Hrvaške, ki so jih Nemci in ustaši pobili na tem prostoru med leti 1941 in 1945, številke zaokrožujejo na 32.000. Natančno število vseh judovskih žrtev še vedno ni znano, niha pa med 8000 in 20.000 žrtev. Te ocene ne vključujejo žrtev, ki so jih hrvaške oblasti med vojno deportirale v Auschwitz in ostala taborišča. Statistike o številu romskih žrtev so težko določljive, kajti ni podatkov o njihovem obstoju (nikoli niso bili popisani) v predvojni Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Najbolj natančni izračuni število romskih žrtev ocenjujejo na okrog 26.000, od teh jih je bilo med 8000 in 15.000 samo žrtev Jasenovca. Edini manjkajoči podatek je natančno število hrvaških žrtev, ki so jih umorili ustaši. Ta skupina vključuje politične in verske nasprotnike režima – oboje; katolike in muslimane. Minimalno število Hrvatov, ubitih v Jasenovcu znaša 12.000; to je število prepoznanih žrtev.[10][11]

    [uredi] Konkretne ocene števila žrtev
    Državna komisija Jugoslavije iz leta 1946 je ocenila število žrtev med 500.000 do 600.000.
    Svetovno znana in ugledna organizacija Yad Vashem Center, ki se ukvarja z žrtvami holokavsta, je podala oceno, da je bilo v Jasenovcu ubitih več kot 500.000 ljudi, od tega so bile žrtve v večini srbske narodnosti.[12]
    Po podatkih enciklopedije holokavsta Spominskega muzeja holokavsta v Washingtonu, je ustaški režim v obdobju 1941 – 1945 pomoril preko 250,000 hrvaških in bosanskih Srbov, od teh več deset tisoč samo v Jasenovcu[13]
    V knjigi Bespuća povijesne zbiljnosti je bivši hrvaški predsednik Franjo Tuđman trdil, da je bilo v Jasenovcu ubitih 30.000 do 40.000 Srbov, 30.000 Judov, kot tudi 10.000 hrvaških antifašistov.
    Jugoslovanski zgodovinar in Titov biograf Vladimir Dedijer je ocenil število žrtev na okrog 700.000 do 1,2 miljona. S to oceno se je strinjal tudi srbski minister za zunanje zadeve Vuk Drašković.
    Slavko Goldstein, predsednik Judovskega združenja Hrvaške, predpostavlja, da je število smrtnih žrtev od 60.000 do 90.000.
    Številka, ki jo priznavajo hrvaške oblasti, je 50.002, osnovana je na pisnih dokazih.
    Spominski center Jasenovac poseduje spisek 59.589 imen jasenovaških žrtev, pridobljen leta 1964. Po teh podatkih naj bi bile 50.092 osebe ubite v Jasenovacu in 9.587 oseb v Stari Gradiški.
    Beograjski muzej holokavsta ima spisek 80.022 imen preminulih, večina le-teh je iz Jasenovca, od tega: 52.000 Srbov, 16.000 Judov, 12.000 Hrvatov in blizu 10.000 romov.
    Vladika Atanasije Jeftić v svoji knjigi Velikomučenički Jasenovac[14] omenja »preko 700 000 ubitih«.
    V 80. letih so prišle analize hrvaškega raziskovalca Vladimira Žerjavića in srbskega raziskovalca Bogoljuba Kočovića do precej podobne številke z uporabo demografsko statističnih metod, od tega sta ocenila, da naj bi bilo število vseh smrtnih žrtev v Jugoslaviji nekaj manj kot 1,7 milijona. Po teh podatkih naj bi bilo v Jasenovcu ubitih 80.000 ljudi (z upoštevanjem odstopanja od te številke do 30 %), skupno število umrlih v NDH pa naj bi bilo med 300.000 in 350.000. Žerjavić je pri svojem štetju upošteval tudi žrtve, ki so bile odpeljane v ostala taborišča. Nekateri domnevajo, da so te številke premajhne, ker so upoštevale stopnjo naravnega prirastka v vrednosti 1,1 % (kakor za celo Jugoslavijo), katera pa je za Srbe v tistem času znašala 2,4 % – v obdobju 1921-1931, ter 3,5 % v obdobju 1949-1953. Kočović, ki je podal generalno oceno števila žrtev brez zmanjševanja števila smrti v Jasenovcu, je tudi označil Žerjavića, da je bil le-ta motiviran v svojem delu z nacionalizmom.

  12. Tana said

    O čem naj pa pišem?

    Uvod v V Gorico na pico je bil briljanten…😉

    Evo o čem. Me je že Jazz prehitel (jaz sem bila pri Stančiju in sem tukaj zamudila). Toliko dobrih kot si objavila na blogu bi bilo že skoraj (če že ne) dovolj za knjigo.
    Res brez heca.

  13. zogca said

    His critics consider his work to have been politically motivated, with the aim of downplaying nationalist Ustashe atrocities during the war, such as at the concentration camp of Jasenovac and that some go so far to state he was a Holocaust denier.

    Krajša raziskava bi verjetno pokazala, da je bil član HDZ in da je skupaj padal od sreče, ko je imel čast spoznati Franjo Tuđmana ali pa ga je že ves čas poznal.

    je tudi označil Žerjavića, da je bil le-ta motiviran v svojem delu z nacionalizmom.

  14. zogca said

    Potem imam jaz prav, ko trdim, da se znam brilijantno norčevati iz svojih napak.🙂

    Evo o čem. Me je že Jazz prehitel.

  15. StaneP said

    Srbi in Hrvati se že stoletja koljejo med sabo. Oboji skupaj pa složno Muslimane… Nato pa eni in drugi javkajo in se delajo uboge ter prizadete. Tipično Balkansko obnašanje. Kakšne svinjarije počneš je vseeno, važno da tebi nihče ne skrivi niti lasu na glavi.

    To se vidi v dokaj nedolžni obliki, ko vsakomer takoj zleti iz ust “jebemti majku”. Ko jo pa kdo jebe njemu, je pa takoj prepir ali pretep. Bolano! Balkansko.

  16. Tana said

    Dragi moji prijatelji,
    Kot sem že včeraj nakazala, me nekaj časa ne bo. Danes sem zaključila z delom tukaj (mislim v službi) in konec tedna odhajam. Sedaj imam še veliko opravkov (priprava prtljage, stanovanje in še veliko, veliko drugih obveznosti), tako da adijo.
    Pišite, jaz vas bom brala, pisala verjetno ne bom. Mogoče pa kdaj tudi kaj napišem.
    Pridni bodite. Tana ma vas vse rada.
    Lupčke 😉

  17. StaneP said

    Jaz ti bom raje rekel: na svidenje oz. na snidenje. Adijo je izpeljanka iz Italijanščine, kjer se podobno poslavljajo od pokojnikov. Adijo, je tako dokončen pozdrav…

  18. zogca said

    Tana, celo poletje te ne bo? Kjerkoli že boš, upam, da se boš imela luštno in da se jeseni spet vidimo.

  19. Lynx said

    Pišite, jaz vas bom brala, pisala verjetno ne bom. Mogoče pa kdaj tudi kaj napišem.
    Pridni bodite. Tana ma vas vse rada.

    Vsaj malo namigni.

  20. Jazz said

    Imam:-pivo pri Lynx-u😛
    -kondome pri Žogci😉
    -tečaj citiranja s Tano na kolenih(mojih:mrgreen: )

    Rečte,če svet ni lep!?

  21. zogca said

    Mene najbolj zanima, kaj imaš pri Maxi. :mrgreen:

  22. Jazz said

    zogca said
    May 26, 2009 at 5:12 pm
    Mene najbolj zanima, kaj imaš pri Maxi.

    To bi morala pa ti bolj vedet….a sem jaz v zvezde gledal?:mrgreen:

  23. Tana said

    Vsaj malo namigni.

    Joj, vidim, da sem res tako skrivnostno napisala, kot da bi šlo za kakšno tajno misijo, na katero odhajam.😉
    No odhajam v tujino. Pisarna, v kateri sedaj delam ima tam predstavništvo in to je to. V začetku meseca sem že bila tam, opravila določene teste, preizkus … In po povratku domov sem dobila povabilo.
    Tako sedaj grem najprej za 3 mesece, potem pa … bomo videli.😉
    Ker so mi danes dopoldne v stanovanju že izključili telefon in internet, tudi ne bom mogla več pisati. Sedaj sem še v službi, vendar čisto zasebno.

    Tam, kamor odhajam, pa ne bom sama, tako, da brala vas vsekakor bom, vsaj upam, da bom lahko. Kar se pisanja tiče, pa mislim, da bo bolj problem. No bomo videli.

    -tečaj citiranja s Tano na kolenih(mojih:mrgreen: )

    Jazz, bova to vsekakor naredila kot je dogovorjeno. Sedaj je tako preveč vroče, tako da bo jesen bolj primerna😉

    Adijo, je tako dokončen pozdrav…

    Stane to pa prvič slišim. Potem pa rajši rečem “čau bau” vidimo se!!!!

    Včeraj mi je šlo na otročje, sedaj mi gre pa na jok!!!

  24. StaneP said

    Včeraj mi je šlo na otročje, sedaj mi gre pa na jok!!!

    Itak. Družba tukaj je krasna. Služba tam pa tudi… Vse dobro, kjer koli in s komer koli že boš.

  25. lynx said

    Mene najbolj zanima, kaj imaš pri Maxi.

    Z ust si mi vzela. Mogoče je pri njej pozabil nogavice.

  26. Jazz said

    Tana said
    May 26, 2009 at 6:07 pm

    Jazz, bova to vsekakor naredila kot je dogovorjeno. Sedaj je tako preveč vroče, tako da bo jesen bolj primerna

    http://www.youtube.com/watch?v=OZmJHb3bgjU Srečno!😉

  27. Jazz said

  28. Jazz said

    lynx said
    May 26, 2009 at 6:26 pm
    Mene najbolj zanima, kaj imaš pri Maxi.

    Z ust si mi vzela. Mogoče je pri njej pozabil nogavice.

    In sem sedaj bos…Pa kdo je tu prehlajen?!? :mrgreem:

  29. Jazz said

    Men tole nekam ne leži danes… neki izpadi,zamenjave črk😦

    Tani srečno,jaz grem pa siesto ponavljat😉

  30. zogca said

    Žogca je v kuhinji.😉

  31. zogca said

    Luštno. Brez skrbi, tudi tam se po službah visi na internetu.😉

    No odhajam v tujino.

  32. Spider said

    Srečno pot, Tana..

  33. Spider said

  34. Jovanka Broz said

    Žogca, vsaka čast za prispevek. Prav fouš sem ti,da si šla tja.Naslednjič spiči do Etno sela- Bijeljina. Kaj je to zate, mala malica😀

  35. zogca said

    Mah, jaz bi takoj. Greš zraven? Da me čuvaš, da me ne ukradejo.😉

  36. zogca said

  37. zogca said

  38. Nevenka said

    Nisem kaj veliko popotovala po bivši Jugi. Videla sem nekaj Bosne, celinske Hrvaške in jdranske obale.
    Jesenovac je gotovo kraj, kjer človeku ledeni kri. Dobro, da je spomenik ostal. Se pa tudi jaz malo čudim, z ozirom, da tam tako častijo ustaše in podobno izdajalsko sodrgo.

  39. zogca said

    Ne, pa saj ne vsi. Nekje polovica. Pač tista stran, ki se ima za desnico. Je pa veliko ljudi, ki se nad tem zgraža. V Latinici je bila ta tema velikokrat obdelana, pa ankete, pa gledalci so se oglašali. Ne velja ta za cel narod, hvalabogu. Pri njih je pa sploh to, imam občutek, precej geografsko pogojeno.

  40. zogca said

    Nevenka, tisti najhujši pa z užitkom pojejo spodnjo pesem.

  41. zogca said

    Takšne stvari bi bilo treba z zakonom prepovedati.

  42. zogca said

    http://www.jerusalim.org/cd/jasenovac/index_l.html

  43. zogca said

    Otroci v Jasenovcu!

    http://www.arhivrs.org/jasenovac5.asp

    Znotraj taborišča!

    http://www.arhivrs.org/jasenovac6.asp

    Samo taborišče!

    http://www.arhivrs.org/jasenovac4.asp

    Transport v taborišče!

    http://www.arhivrs.org/jasenovac3.asp

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: