Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Je Slovenija ženskega spola?

Posted by zogca na april 2, 2009

Ne, ne bomo debatirali o slovnici. S stališča slovnice je Slovenija brez dvoma ženskega spola. Pa sicer? To precej nenavadno vprašanje sem si začela zastavljati, ko sem zadnje dni, po tragičnem dogodku v Sežani, prebrala cel kup komentarjev, napisali so jih kajpak moški, o tem, da se v Sloveniji pravzaprav dogaja huda zarota proti moškim in da v tej državi vladamo ženske. Ali to drži? Že res, da smo okupirale sodišča, šole in tudi centre za socialno delo. Pa vendar, ali v resnici vladamo državi? Predsednik države je vedno moški. Predsednik vlade tudi. V parlamentu je vedno veliko več moških kot žensk, enako v vladi. Predvsem pa so moški tam, kjer najbolj šteje, namreč pri denarju. Kolikor je meni znano, vodijo vsa najpomembnejša slovenska podjetja. Skratka, še vedno je to svet iz pesmi, ki jo tako rad prepeva moški, ki meni vsako noč dela družbo (za nepoznavalce, ta moški se imenuje Al Bundy) …

Kajpak moj Al doma ni glavni, pa četudi je on tisti, ki dela in prinaša denar, medtem ko njegova žena greje kavč. In tudi v slovenskih družinah so glavne ženske. Velikokrat do meje nezdravega. Preveč dominantna mame namreč v svet pošiljajo dve vrsti sinov. Takšne, ki ženske sovražijo ali pa se jih bojijo, četudi tega seveda ne bodo priznali. Ali pa takšne, ki niso kos svoji moški vlogi, za katero niti ne vedo, kakšna je, ker je njihov oče ni odigral. Tudi v družinah, ki si jih ustvarijo, je žena tako moški kot ženska, oni pa so prisotni bolj za okras, dokler so sploh prisotni in niso odsotni v kakšni gostilni s kozarcem ali steklenico v roki. Kakorkoli že, menim, da je Slovenija še vedno moškega spola, so pa nedvomno slovenske družine ženskega. Zdaj se grem pa družit z Alom.

75 Responses to “Je Slovenija ženskega spola?”

  1. pika said

    Meja med vlogo moškega in vlogo ženske je bila včasih neprimerno bolj jasna, bolj začrtana. Danes je vedno bolj zabrisana. A še vedno prevladujejo miselni vzorci, vzgojni vzorci, ki izhajajo iz te, relativno preproste, »delitve« sveta. Nekako neskladje med enim in drugim odseva v večkrat izgubljeni vlogi, ki jo čuti posameznik, ko odrašča in ko odraste. Odraz tega so nedvomno slike, ki jih lahko opazimo kjerkoli v okolju. Dejstvo je, da imamo vedno več mladih moških, ki so prekoračili trideseta, a se še vedno držijo mamic za »kiklo«. Dejstvo je, da imamo vedno več mladih žensk, ki so prekoračile trideseta, a si še niso ustvarile družino z otroci. Osebno menim, da niti eni niti drugi niso zares srečni, ampak prej nekako »izgubljeni«. Osebno menim, da so za takšno stanje v glavnem krivi starši in okolje, ki je dodelilo »demokracijo« otrokom v imenu zaščite otrokovih pravic preden jih je naučilo, da je pred demokracijo odgovornost. Odgovornost za svoja dejanja, za odnos do ljudi, za svoje življenje. Tako pa ogromno mladih ljudi razume demokracijo kot svobodo »početi vse, kar jim pade na pamet«. Nihče jih ni naučil, da se moja svoboda konča točno tam, kjer se začne tvoja; da lahko odločam in imam pravico biti demokratičen takrat, ko sem v celoti odgovoren. Tudi starši vgrajujejo v svojo vzgojo takšne vzorce. Njihovi otroci so postali »nedotakljivi«. Svojo izgubljeno vlogo kot ženske in kot moški pa največkrat prenašajo na otroke. Zato je vedno več žensk, ki na svoje sinove prenašajo pričakovanja, ki niso bila izpolnjena s strani njihovih mož, očetov njihovih sinov. Zato je vedno več moških, ki ne odigrajo v družini vlogo očeta, ker ne najdejo vloge moškega kot moža v njej. Tako eni kot drugi so pozabili poslušati svoj notranji glas, bistvo svoje vloge kot moškega, kot ženske; upoštevajo samo glas okolja, ki deklarira na najbolj banalen marketinški način, kaj od njih kot moških in kot žensk pričakuje okolje. Biti sodoben moški, biti sodobna ženska. Vse zavito v zunanji bleščeči ovoj, vsebina … ??? Kaj je vsebina, to ni pomembno. Zato je vedno več mladih, ki ne najdejo smisla v vrednotah in stvareh, ki so bile včasih in bi morale biti še danes najbolj pomembne. Sama sem komaj čakala, da odrastem, da začnem delati in skrbeti zase, da ne bom več odvisna od svojih staršev. Danes je bolje, če zastonj živiš pri starših (bolje mami!) in se okrog voziš z BMW. Predvsem pa se ne znamo več pogovarjati, poslušati in slišati drug drugega. Ker je pomembno toliko drugih stvari, s katerimi nas vsaki dan »bombardirajo« mediji. Živimo »površinsko«. Ukvarjamo se z ljudmi, ki jih ne poznamo, ki zanje nikoli ne bi slišali, če ne bi bilo medijev. Ustvarjamo si svoje slike in sodbe o njihovem življenju, njihovih dejanjih. A nasproti nas sedi človek, ki ga imamo (ali bi ga naj imeli) radi, a z njim ne komuniciramo, mu ne znamo povedati, kaj želimo, s čim nas je razveselil, kaj nas je prizadelo… a je ravno tu tista prava vsebina življenja, ki bi jo tako radi našli. Pa jo imamo ves čas pred svojim nosom, samo videti je ne znamo več. Pozabili smo nase in na človeka zraven nas.
    Zame ni odgovor na vprašanje »ali je Slovenija ženskega ali moškega spola« ženskega – moškega; zame je odgovor nekje drugje.

    Pretežke misli za zgodnjo uro; grem spat.

  2. Lynx said

    Naslovno vprašanje se mi ne zdi zelo pomembno, verjetno pa je bolje v tistih sferah, kjer obstaja neko ravnotežje.

    Za dobro jutro:

  3. Nevenka said

    Zelo se strinjam, da je Slovenija moškega spola, družina pa ženskega.
    Sicer se ženske trudijo tudi v moškem svetu, moški žal le redko v ženskem.
    Dandanes sicer redno beremo o emancipaciji in poženščevanju moških itd., pa je vendarle res, da neke temeljne delitve odgovornosti obstajajo močno zakoreninjene. Namenoma nisem poudarila delitve dela.

  4. Lynx said

    Malo za šalo in malo zares:

    Ženska je na pogrebu svoje matere spoznala neznanega moškega.
    Menila je, de je moški prečudovit, čisto tak kot moški njenih sanj.
    V trenutku se je zaljubila vanj, ni ga pa vprašala za telefonsko številko in ni ga več našla.

    Nekaj dni kasneje ta ženska ubije svojo sestro.

    Vprašanje:
    KAKŠEN JE BIL MOTIV ZA UMOR?

    Odgovor dobite popoldne.

    Uptown Žogca:

  5. John said

    KAKŠEN JE BIL MOTIV ZA UMOR?

    Političen?

  6. Lynx said

    “Političen?”

    Gruntaj naprej 🙂

  7. Tana said

    Ta prečudovit moški, je bil v resnici njena sestra!

    ?

  8. Lynx said

    Odgovor:

    Upala je, da se bo moški ponovno pojavil na pogrebu.

    Če je bil tvoj odgovor pravilen, razmišljaš kot psihopat.

    To vprašanje znan ameriški psihiater postavlja pri testiranju, ko želi ugotoviti, ali ima oseba mentaliteto morilca.

    Številni ujeti morilci, ki so sodelovali pri testiranju, so odgovorili pravilno.
    Če je bil tvoj odgovor napačen, bravo zate!

    P.S: Očitno se psihopati Žogcinemu blogu izognejo v velikem loku. 😀

  9. John said

    Upala je, da se bo moški ponovno pojavil na pogrebu.

    …tole bi bil pa moj drugi odgovor. 😉

  10. webmaher said

    :uǝǝɹƃɹɯ: ɔǝɯıqnɾl ǝɹʇsǝs po ıʞšoɯ lıq ǝɾ ɐp lıq ıq ɹoʌoƃpo ɾoɯ:mrgreen:

  11. Tana said

    Lynx,
    sem odgovor najprej bolj površno prebrala… in me je kar oblilo. Da sem psihopat? Pa saj to ne more biti res. Potem se umirim, berem enkrat, dvakrat in končno mi pride!!!

    Ej, sem vesela zase.

  12. Lynx said

    Važno je, da ti je prišlo. 😉

  13. Lynx said

    “…tole bi bil pa moj drugi odgovor.”

    Lahko se tolažiš s tem, da je to zgolj mentaliteta…

    (Pazite se Johna)

  14. John said

    ..dvakrat in končno mi pride!!!

    To se pa tako sliši, kot da imaš težave. Se ti to pogosto dogaja? 😉

  15. Tana said

    “Se ti to pogosto dogaja? ;)”

    Hm, ne prav pogosto. Se pa kdaj pa kdaj zgodi!!!

  16. zogca said

    Oboje drži kot pribito. Je pa res, da ženske v pogovoru rade povemo, da smo se opekla z moškimi, ki so se namesto nas držali materinega krila. Vsaj jaz poznam več takšnih primerov. Ženska je imela svoje stanovanje, ga je imela rada, bila pripravljena za več, on pa je prihajal nekajkrat na teden in potem, ko bi moral dati od sebe kaj več, je nehal prihajati. Je doma varneje, je doma preprosteje, doma te operejo, zlikajo, nahranijo in te ne ovirajo, medtem ko ženska pričakuje to in ono. Kajpak, našel se bo kakšen moški, ki bo rekel, da ni nič čudnega, da ostajajo pri mamah, ko pa smo današnje ženske “takšne”.

    Dejstvo je, da imamo vedno več mladih moških, ki so prekoračili trideseta, a se še vedno držijo mamic za »kiklo«. Dejstvo je, da imamo vedno več mladih žensk, ki so prekoračile trideseta, a si še niso ustvarile družino z otroci.

  17. zogca said

    Kako zelo res. Ampak znova bom napisala – do mame ni obveznosti. Mama samo daje in ne pričakuje nič nazaj, ker je pač mama. V hotelu imenovanem mama lahko delaš, kar hočeš. V hotelu imenovanem partnerka je pa cel kup “računov”.

    Danes je bolje, če zastonj živiš pri starših (bolje mami!) in se okrog voziš z BMW.

  18. zogca said

    Jutri bo na blogu objava, ki se tiče tega, da se moja pravica konča točno tam, kjer začne grobo kršiti tvojo. Ali obratno. In se dotika tega, da smo bili naučeni, da smo pa mi nekaj tako grozno imenitnega, da si lahko vzamemo vse, po uporabi zavržemo vse in tako zelo pametni, da za vse najdemo plemenito opravičilo in potem ni prav nobene potrebe, da bi nas za karkoli pekla vest. Biti moralen iz z vestjo se v tem času promovira kot slabost. Če si takšen, si slabič, ki si ne zna vzeti vsega, kar življenje ponuja.

    Nihče jih ni naučil, da se moja svoboda konča točno tam, kjer se začne tvoja.

  19. Janis said

    Kako zelo res. Ampak znova bom napisala – do mame ni obveznosti. Mama samo daje in ne pričakuje nič nazaj, ker je pač mama. V hotelu imenovanem mama lahko delaš, kar hočeš. V hotelu imenovanem partnerka je pa cel kup “računov”.

    Ta problem je v širši kot samo moško-ženski odnosi. Danes pri mlajši generaciji pač ni več vrednota svoboda, ampak udobje in varnost. Svoboda pride z veliko ceno. Samostojnosti, odgovornosti, velikokrat tudi neudobja in rizika. Če hočeš to ceno plačat, ti mora svoboda veliko pomenit. Če ti je pa na prvem mestu varnost, potem pa sploh ni šans, da te bo zlata kletka motila do te mere, da boš izstopil iz nje.

  20. Artemis said

    Poznam nekaj 30+, ki so se posvetili karieri, vmes pa živeli doma in sicer bili v zvezi (niso pa skupaj živeli), ampak so jo okoli 30 razdrli.
    Pri njih je glavni problem to, da so poslovno uspešni in imajo občutek, da so nekaj naredili iz sebe, garali, tvegali, dosegli neke zastavljene cilje in so torej izdelane osebnosti. Ko pa se znajdejo pred resno zvezo in odločitvijo, zdaj pa moram ob karieri poskrbeti še zase in za družino, jih zagrabi panika, ker ugotovijo, da je to zanje povsem neznani teren. Oni za sabo nimajo izkušnje samostojnega življenja, ko se moraš znajti in preživeti, čeprav se ti vse ruši, zato si zasebno ne upajo tvegati skoraj nič, ker jih na tem področju res vse preseneti in prestraši. Ampak tega nikoli ne bodo priznali, ker so vendar poslovno uspešni in torej močne osebnosti, zato raje bojkotirajo zvezo, kot da bi tvegali neuspeh in (si) priznali, da sploh ne vedo, kako biti samostojen moški/ženska.

  21. StaneP said

    Danes pri mlajši generaciji pač ni več vrednota svoboda, ampak udobje in varnost. Svoboda pride z veliko ceno.

    Pika je zelo dobro napisala (vsaj za moje pojme). Izpostavil sem pa stavek od Janis, ker mislim, da najbolj zgoščeno pove vso bit.
    Na koncu imamo 30+ ljudi, ki so še vedno na razvojni stopnji najstnikov. Sicer “uživajo” življenje, vendar so še vedno samo otroci. Sem že enkrat napisal, da človek odraste ko izgubi večji del naivnosti v sebi. Naivnost gre, ko začneš v popolnosti skrbeti sam zase in še za koga drugega zraven. Uspešno seveda!

    Zato tudi zveze razpadajo kot po tekočem traku, ker so skupaj predvsem zaradi uživaštva. Ko se kaj v življenju zalomi, se pa ne znajdejo in ne zmorejo reševati niti povprečno težkih težav.

    Nočem biti seksističen in nočem zopet obtoževati žensk, ker je ogromno krivde za to predvsem na nas moških, saj če je v hiši dec, potem tudi slabo žensko naredi za dobro! Je pa to dandanes roko na srce težko, ravno zaradi tega, ker vsi vidimo predvsem pravice, dolžnosti so pa za bedake. Bravo Pika!
    In še to. Formalna moč v državi je sicer res na prvi pogled v moških rokah, realna je pa že dolgo v ženskih. Šolstvo, sodstvo, državna uprava, centri za socialno delo ter nenazadnje tudi družine, kjer je mati močnejši element že zaradi preprostega dejstva, ker moški običajno več časa preživi v službi v pehanju za materialnimi dobrinami.
    Slovenija je neformalno sigurno ženskega spola ( ne samo Slovenija, ves razviti zahodni svet ), samo formalno imajo predsedniki še vedno tiče.

    Ženske ste si s pretiravanjem pri emancipaciji pridobile poleg pravic tudi dolžnosti in breme pravilnih odločitev tudi na področjih, kjer se ženska primarno ne znajde najboljše. Npr. pri trganju otrok iz jošk, ko so že tako veliki, da jih zajedajo… Sedaj pa stvari škripljejo… In ženske imate nedvomno zelo veliko zaslug pri tem.
    Upam, da ne bom zopet razglašen za ženskomrzneža.

  22. zogca said

    To je, verjemi, tistim, ki živijo še doma, popolnoma neznano. Kolikokrat sem že slišala moškega reči – živim pri staršim, ampak sem čisto samostojen. Ko bom to slišala naslednjič, se bom začela smejati in to naravnost v ksiht. Pa če bo še tako grdo. Jaz bi, če bi se mi ljubilo, lahko izračunala, koliko je mene v zadnjih trinajstih letih stalo samostojno življenje. Koliko v denarju, koliko v delu (gospodinjskem). In mi ne bo nihče govoril, da je to isto.

    Svoboda pride z veliko ceno. Samostojnosti, odgovornosti, velikokrat tudi neudobja in rizika.

  23. zogca said

    Pred nekaj tedni sem srečala prijateljico iz otroških dni. Njeno novo pravilo – z moškimi, ki še živijo doma, ne gre niti na kavo. Punca se je fejst opekla in se ne gre več. Vzela je krediti, kupila stanovanje, ga opremila, vse je zrihtala. Potem je spoznala njega. Je prihajal, trikrat, štirikrat na teden. K njej. Kot v hotel. Ko mu je rekla, naj se preseli k njej, jo je zapustil. Da je on raje doma. Lepo prosim, moški star 35 let. In naj mi ne prodajajo potem buč po časopisih, da je krivo slabo finančno stanje, da mladi nimajo denar, da bi kupili stanovanje ali plačevali najemnino. Ta lolek bolek, ne bi mu bilo treba kupiti stanovanja, niti najemnine ne bi plačeval, samo od staršev bi moral stran. Ne.

  24. zogca said

    To sem doživela na lastni koži in plačala z oceanom solz. Na koncu, ko se mi je od hudega že skoraj zmešalo, po več mesecih poslušanja raznih tako trapastih razlogov, za katere sem vedela, da ne morejo biti resnični, mi je rekel: “Ker bi se čez pet let tako ali tako ločila.” Vprašala sem ga, kako on to ve. Da v bistvu ne ve, ker se nikoli ni ločil. Nakar sem jaz navrgla: “Res je, še nikoli nisi z nobeno zares bil”. Kakorkoli že, on se je tako zelo vsega bal, da je zvezo raje prekinil, kot da bi tvegal, da bi čez pet let razpadla. Jaz prekleto dobro razumem, da nekoga zapustiš, ker ga nimaš več rad. Razumem tudi to, da enostavno nočeš več biti v zvezi, kjer so nenehni prepiri, kjer ni seksa, kjer ni … Ne razumem pa tega, da zvezo prekineš zato, ker se bojiš, da bo šla čez pet let tako ali tako narazen. Za kar nimaš nobene realne podlage, da bi znal povedati, zakaj misliš, da se bo to zgodilo. Nič od nič, samo strah.

    Oni za sabo nimajo izkušnje samostojnega življenja, ko se moraš znajti in preživeti, čeprav se ti vse ruši, zato si zasebno ne upajo tvegati skoraj nič, ker jih na tem področju res vse preseneti in prestraši. Ampak tega nikoli ne bodo priznali, ker so vendar poslovno uspešni in torej močne osebnosti, zato raje bojkotirajo zvezo, kot da bi tvegali neuspeh in (si) priznali, da sploh ne vedo, kako biti samostojen moški/ženska.

  25. zogca said

    Pred kratkim sem prilepila članek o tem, da smo današnji tridesetletniki na enakem nivoju, kot so bili trideset let nazaj dvajsetletniki.

    Na koncu imamo 30+ ljudi, ki so še vedno na razvojni stopnji najstnikov.

  26. zogca said

    Tukaj pa, in nočem biti seksistična, prvi odpovedo moški.

    Zato tudi zveze razpadajo kot po tekočem traku, ker so skupaj predvsem zaradi uživaštva. Ko se kaj v življenju zalomi, se pa ne znajdejo in ne zmorejo reševati niti povprečno težkih težav.

  27. Janis said

    Moški velikokrat prave in namišljene težave rešujejo z begom. Kar seveda ni reševanje, je samo umik in prevalitev odgovornosti na rame nekoga drugega.

    Off-topic: prihodnje dni se mi smilijo tisti, ki bodo odprli teme, ki bodo meni dovolj zanimive, da jim bom odgovarjala, ker jih bo moja stalkerka sicer bolj mali manj neuspešno poskušala spremenit v “all about Janis”🙂 Bolezen🙂

  28. zogca said

    Spet je prišla vrsta nate, Janis, ni druge. Videla sem, seveda sem. Eh, ji potem čez nekaj časa mine, si najdejo drugo tarčo.

  29. StaneP said

    živim pri staršim, ampak sem čisto samostojen. Ko bom to slišala naslednjič, se bom začela smejati in to naravnost v ksiht.

    Ženske se bi morale že zdavnaj prej smejati takom v ksiht… Ne šele po nekaj razočaranjih!

    z moškimi, ki še živijo doma, ne gre niti na kavo.

    Edino pametno in pravilno.

    Tukaj pa, in nočem biti seksistična, prvi odpovedo moški.

    Ne, moški ne odpovemo. Odpovedo fantje, ki jih imate ženske za moške…

    Moški velikokrat prave in namišljene težave rešujejo z begom.

    Se strinjam. Moški znamo biti včasih neverjetni pezdeti. Znamo biti!

    Pa še nekaj. Moja osebna iskušnja je takšna. Že od srednje šole naprej skrbim sam zase in ni mi bilo z rožicami postlano. Ko se sedaj tukaj pogovarjamo o temu, da ženske niti na kavo ne gredo z nekom, ki živi še pri starših, bom povedal še sledeče.
    Ko sem sam že leta samostojno živel, skrbel sam zase in še kaj zraven, so me dotične z viška gledale, ker pač nisem imel BMW-ja in kupa časa za neumnosti. Bi se lahko reklo, da sem veljal v njihovih očeh za “neuspešnega”. Hočem reči, da pri povprečni ženski/punci pač šteje BMW, obleka po zadnji modi in dovolj časa ter denarja za uživancije. Če živi model pri starših in vozi BMW-ja ima še vedno bistveno večje možnosti, kot pa samostojen in neodvisen model z plačanimi položnicami ki vozi Škodo.

    Ženske še vedno zmotno in plehko padete na “celofan”, ker smatrate zelo enostavno, da je uspešen, varen, močen in ljubeč moški tisti, ki že na prvo žogo tako deluje. Lahko je, lahko tudi ni! Potrebno bo malo več vaše pronicljivosti za vašo večjo srečo – beri: boljši izbor.

  30. Jazz said

    Janis said
    April 2, 2009 at 5:57 pm
    Moški velikokrat prave in namišljene težave rešujejo z begom. Kar seveda ni reševanje, je samo umik in prevalitev odgovornosti na rame nekoga drugega.

    Off-topic: prihodnje dni se mi smilijo tisti, ki bodo odprli teme, ki bodo meni dovolj zanimive, da jim bom odgovarjala, ker jih bo moja stalkerka sicer bolj mali manj neuspešno poskušala spremenit v “all about Janis” Bolezen

    Ne bodi sebična, daj povezavo…😉😀

  31. Artemis said

    Oprosti, Stane, ampak ko ti opisuješ povprečno žensko (jo očara BMW, ogromno časa za neumnosti, bi samo uživala …), jaz v njej zelo redko prepoznam ali sebe ali katero od žensk, ki jih malo bolje poznam, kar bi lahko pomenilo (ampak nikakor ne nujno), da si tudi ti pri ženskah, ki jih opaziš/spoznavaš, dojemljiv za prvi vtis (lepe?), ki je lahko varljiv in tako naletiš na takšne, ki bi res samo jemale in nič dale.

  32. zogca said

    Enako. Ne bom rekla, da ne poznam nobene, ki pada na denar, ampak večina žensk, ki jih poznam – no way.

  33. zogca said

    Meni se s tem več ne ljubi ukvarjati.

    Potrebno bo malo več vaše pronicljivosti za vašo večjo srečo – beri: boljši izbor.

  34. zogca said

    Boste gledali Trenja?

  35. StaneP said

    Oprosti, Stane, ampak ko ti opisuješ povprečno žensko…

    Se popolnoma strinjam s tabo Artemis. To sem navedel kot primer, kot dejstvo ki se dogaja in sem ga tudi osebno začutil. Nisem pa rekel, da si izbiram takšne ženske! Malo več se pa že cenim in zmorem, da mi ni potrebno žensk “kupovati”.
    Osebno sem že velikokrat rekel v kakšni družbi, da lepša kot je ženska ( dovolj so že izraziti ženski atributi ) manj je v bistvu vredna, ker je navajena dobivati ali pozornost ali razvajanje na čisto enostaven način. Tiste z “manj” atributi stojijo realneje na tleh… Popolnoma enako je pri moških.

    Meni se s tem več ne ljubi ukvarjati.

    Žalostno pri vsej stvari je to, da dobri in srčni ljudje otopimo in smo rajši “nune”…

  36. zogca said

    Nimam nobene volje in nobene želje, da bi se zapletala s kakšnim novim moškim. Ne, da se bojim, nimam nobene želje. Jaz sem njemu dala celo sebe, vse najlepše, kar sem imela v srcu in poglej, kako se je končalo. Nimam volje in želje znova dajati, da se bo spet …

    Žalostno pri vsej stvari je to, da dobri in srčni ljudje otopimo in smo rajši “nune”…

  37. StaneP said

    Nimam nobene volje in nobene želje, da bi se zapletala s kakšnim novim moškim. Ne, da se bojim, nimam nobene želje. Jaz sem njemu dala celo sebe, vse najlepše, kar sem imela v srcu in poglej, kako se je končalo. Nimam volje in želje znova dajati, da se bo spet …

    Popolnoma enako!

    Na moj zgornji post moram dati popravek. Res ni povprečna ženska mahnjena na BMW-je. Povprečna je res prehuda beseda. Hvala bogu!

    Trenja gledam in so mi všeč. Po dolgem času je glavna kultura dialoga ter argumenta.
    Vsebina, kot mi včeraj. Tema, kot naša včeraj. Ženske večinoma zlo fejst, ko ve včeraj. Madonca bom moral dati moje “ženskomrzništvo” počasi malo na led, he, he…

  38. zogca said

    Katarina je v Trenjih, tista z MON-a. In s Siolovega bloga.

  39. StaneP said

    Jo ne berem! Kakšne pa piše? Ti, a je to tista, ki se je zapela s Crnkovičem?

  40. zogca said

    To je ta, tako je.

  41. StaneP said

    Je bilo rečeno, da je pomislila ob svoji ločitvi, da bi naložila svoje otroke v avto in se zabila v zid…

  42. zogca said

    Res je. To je ona pred nekaj dnevi tudi napisala na MON-u. Mogoče tudi na svojem blogu. Kakorkoli že, zdela se jim je primerna za to oddajo. Sicer pa ona tako ali tako na svojem blogu nenehno obdeluje enostarševske teme.

  43. StaneP said

    Najbrž na fanatičen način?

  44. zogca said

    Ona je vsaj za moj okus preveč ekstremna.

  45. StaneP said

    In kaj pravite na današnja Trenja? In na moje včerajšnje pisanje?

  46. pika said

    Janis : popolnoma si zadela glede svobode. Zame definitivno najbolj pomembna zadeva. A nimam pravice do nje, če nisem najprej odgovorna do sebe in drugih in je njihova svoboda zame najmanj toliko pomembna kot moja.

    Janis : nisem govorila o moško-ženskem odnosu. Obratno! Preveč stvari se omejuje samo na to. Govorila sem o Človeku, o pravicah, dolžnostih in vrednotah, ki jih imamo kot ljudje. Imeti pravice NE zato, ker sem moški; NE zato, ker sem ženska; NE zato, ker sem otrok, ampak zato ker sem ČLOVEK, vreden toliko kot drugi in hkrati vedno omejen s pravicami in svobodo drugega ČLOVEKA. Ne ženske, ne moškega…ČLOVEKA. Le zakaj se tako zelo omejujemo z drugačnostjo moškega, ženske, ki je dejstvo narave in ne sme biti omejitev družbe?!

    Stane : še vedno sem naivna in bom ostala naivna. Pa sem odrasla. Človek ne izgubi naivnosti s tem, ko odraste, ampak, če se sam tako odloči. Sama sem se odločila ostati naivna, ker želim živeti na način, da bom verjela in zaupala v ljudi, ne glede na to, kolikokrat me bodo razočarali ali si dovolili manipulirati z mano. Moja odločitev. Moje videnje moje svobode. Pa čeprav sem zaradi tega zanje neumna. Moja izbira.

    Na kratko : moje osebno mnenje
    Zelo, zelo narobe je, da živimo tako »površinsko«.
    Zelo, zelo narobe je, da več ne znamo poslušati; zaradi tega »padajo« zadeve tudi okrog nas (CSD, šole, partnerski odnosi); ne znamo poslušati in ne slišati, kaj nam govori ČLOVEK; v njem vidimo samo »predalček«, ker se ga tako najlažje »znebimo«, če ga »popredalčkamo«. A za tem človekom so čustva, njegovo življenje, ljudje, ki jih ima rad in njihova življenja… več časa si vzamemo za butaste članke v medijih, kot za poslušanje človeka zraven nas. In potem iščemo vsebino življenja … kje že????
    Misli makro, deluj mikro. Ne moreš spreminjati sveta, lahko pa spremeniš sebe. In s tem vplivaš na ljudi okrog sebe, ljudi, ki jih imaš rad.

  47. StaneP said

    Pika je tudi fejst baba!

  48. pika said

    Ne potrebujem tega.Sama vem, kdo sem in kdo nisem.

  49. StaneP said

    da bom verjela in zaupala v ljudi, ne glede na to, kolikokrat me bodo razočarali ali si dovolili manipulirati z mano.

    To za moje pojme ni naivnost, temveč SRCE! Seveda ne zaupaš vedno istim!! Ampak ljudem na splošno.

  50. StaneP said

    Ne potrebujem tega.Sama vem, kdo sem in kdo nisem.

    Itak.

  51. zogca said

    Pravim naslednje oziroma citiram svojega strica. “Če se mi bo žena vsak dan dvakrat posrala na glavo, se ne bom ločil – zaradi otrok.” Seveda ima on dober zakon, kar se mene tiče odličen, ampak to je izjavil na samem začetku in verjamem, da bi besedo držal, četudi bi se mu res usrala na glavo dvakrat na dan. To pa, kar so govorili, sem predvidevala, ker berem enostarševski forum. Toliko nagajanja z ene in druge strani. Toliko obtoževanja z eni in druge strani. Otroci pa trpijo.

    In kaj pravite na današnja Trenja?

  52. zogca said

    Dandanes se reklamira to, da si ti vreden več in največ ter se moraš temu primerno tudi vesti. Takšno vedenje ga gre praviloma na škodo nekoga drugega.

    Ampak zato ker sem ČLOVEK, vreden toliko kot drugi in hkrati vedno omejen s pravicami in svobodo drugega ČLOVEKA.

  53. pika said

    Ne Stane; srce je nekaj drugega; to je samo preprosta vera in zaupanje, da se dobro plete z dobrim in da se dobro vedno vrne z dobrim. Seveda pa človek, ki nima SRCA, tega na takšen način nikoli ne vidi.

  54. zogca said

    Življenje je leoše, če si naiven in zato včasih prizadet. Veliko lepše, kot če si nenehno sumničav, ker kot takšen nikoli ne moreš biti res srečen. Naiven človek je srečen vsaj do tedaj, dokler ga ne prizadenejo.

    Sama sem se odločila ostati naivna, ker želim živeti na način, da bom verjela in zaupala v ljudi, ne glede na to, kolikokrat me bodo razočarali ali si dovolili manipulirati z mano.

  55. StaneP said

    Dandanes se reklamira to, da si ti vreden več in največ ter se moraš temu primerno tudi vesti. Takšno vedenje ga gre praviloma na škodo nekoga drugega.

    Ja in na koncu tisti ki dejansko verjame da je več vreden joka in nič mu ni jasno. Ali pa še hujše. Iz svoje “prizadetosti jebe” druge. Tiste, ki mu nočejo služiti…

  56. Artemis said

    “Dandanes se reklamira to, da si ti vreden več in največ ter se moraš temu primerno tudi vesti. Takšno vedenje ga gre praviloma na škodo nekoga drugega.”

    Meni se zdi tukaj ključna beseda “reklamira”. Ko poslušam ljudi in berem mon, se mi zdi, da vlada že pravo stanje paranoje, ko nihče več nikomur ne zaupa in nihče več nikogar ne spoštuje, med ženskami pa je tako ali tako glavna mantra “imej se rada in se ne pusti izkoriščati”. Potem pa ugotoviš, da je v bistvu večina ljudi pripravljena za drugega narediti marsikaj, pa si zaradi paranoje ne upajo, ker predvidijo, da jih bo drugi tako ali tako izkoristil. In potem smo vsi nekaj previdni in nezaupljivi, pa rata začarani krog.

  57. zogca said

    Ampak žal je tako, da je ta paranoja vsak dan bolj na mestu. Ker ta reklama, ljudem je prišla do živega. Vzemimo za primer moškega. Ni bilo dovolj, da se je do tridesetega leta gonil in zgonil. Ni dovolj, da ima srečno družino in dva zdrava otroka. Ne, ni dovolj. On se ni naživel. In potem se začne … Začne se pa zato, ker se reklamira to, da smo mi tako zelo edinstveni in vredni vsega, kar življenje lahko ponudi. In ko si vse to začnemo jemati, je to vedno na škodo nekoga drugega.

    Ljudi je treba začeti učiti, da vsega ne morejo imeti kot tudi tega, da bi morali biti srečni, da sploh kaj imajo. Ljudi bi bilo treba učiti skromnosti.

    Meni se zdi tukaj ključna beseda “reklamira”. Ko poslušam ljudi in berem mon, se mi zdi, da vlada že pravo stanje paranoje, ko nihče več nikomur ne zaupa in nihče več nikogar ne spoštuje, med ženskami pa je tako ali tako glavna mantra “imej se rada in se ne pusti izkoriščati”. Potem pa ugotoviš, da je v bistvu večina ljudi pripravljena za drugega narediti marsikaj, pa si zaradi paranoje ne upajo, ker predvidijo, da jih bo drugi tako ali tako izkoristil. In potem smo vsi nekaj previdni in nezaupljivi, pa rata začarani krog

  58. StaneP said

    Ljudi bi bilo treba učiti skromnosti.

    In zraven dodati majhen ščepec ponižnosti.
    Ljudi je potrebno naučiti tudi razlike med samozavestjo in samovšečnostjo.

  59. pika said

    Hvala Žogca; res je življenje lepše, če ga gledaš skozi “rožnata” očala. Raje imam padce v mejno globino bolečine in žalosti, ker pomeni, da obstaja tudi neizmerna sreča in radost, kot življenje, ki je ravna črta. Potem je tako, kot da sploh ne živim, kot da sem čisto preprosto mrtva. Vsaj sama čutim tako.

  60. zogca said

    Kar se mene tiče, samovšečnost sploh ni slaba lastnost. Če ne pomeni, da jo spremlja poniževanje drugih. Ampak hej, poniževati druge znajo tudi tisti, ki ne samo da niso samovšečni, ampak so zakompleksani.

    Ljudi je potrebno naučiti tudi razlike med samozavestjo in samovšečnostjo.

  61. zogca said

    Mrtvo morje, to je najhujše. Kot sploh ne bi živel.

    Raje imam padce v mejno globino bolečine in žalosti, ker pomeni, da obstaja tudi neizmerna sreča in radost, kot življenje, ki je ravna črta.

  62. StaneP said

    Kar se mene tiče, samovšečnost sploh ni slaba lastnost.

    Samozavest ni slaba. Nasprotno, celo dobra je ker je nasprotna od zafrustriranosti. Samovšečnost pa razumem kot nesamokritično samozavest in to mi je slabo. Takšni ljudje se imajo preveč radi in takšni posegajo v pravico in dobrobit ostalih ljudi. Kot je Pika rekla: Tvoja pravica se konča tam, kjer se začne moja.

  63. Artemis said

    Ampak hvaležen za to, kar imaš, postaneš običajno (ne pa praviloma) šele, ko te to nauči življenje. Ali zato, ker je bilo tvoje življenje težko, ali po kakšni travmatični izkušnji, ki te res prizemlji. Čeprav se nekaterim spet zgodi, da postanejo takrat vzvišeni in prepričani, da drugi ne razumejo njihove bolečine, ker je sami niso doživeli, ali pa se poskušajo pred njo zavarovati tako, da nikomur več ne dovolijo do sebe in začnejo živeti res egoistično.

    Ne vem, ali jaz živim v tako drugačnem okolju, ampak tako ekstremno egoističnih ljudi, ki bi živeli na račun drugega, jaz v bistvu ne poznam.

  64. pika said

    Rada imam Pavčka; kako zelo resnične so te njegove besede iz pesmi zgoraj. In čisto primerne za vse moje predhodne besede. Že dolgo nisem bila na tvojem blogu; raje berem kot komentiram v “nedogled” zame na neoseben način. Torej… komentirajte dalje, sama se poslavljam. Morda spet čez mesec, dva. Lahko noč.

    A hip, ki je tvoj,
    bodi tvoj kakor prostor.
    Da ga napolniš,
    kakor se polni izba s svetlobo.
    In vse bo postalo preprosto.
    Kot pot čez polje.
    Preprosto kakor otroška risba.

  65. zogca said

    Te bomo veseli tudi prej.😉 Lahko noč, Pika. Tvoje zgornje razmišljanje, s katerim si začela debato, pa mi je bilo zelo všeč.

    Morda spet čez mesec, dva. Lahko noč.

  66. StaneP said

    Ampak hvaležen za to, kar imaš, postaneš običajno (ne pa praviloma) šele, ko te to nauči življenje. Ali zato, ker je bilo tvoje življenje težko, ali po kakšni travmatični izkušnji, ki te res prizemlji.

    Zelo resnično! V dobrem smo vsi pametni. V slabem se šele človek pokaže iz kakšnega testa je.

  67. zogca said

    Jaz ugotavljam, če sem znova pri moškem primeru … Ni bil hvaležen za ženo in dva zdrava otroka, ni bil hvaležen za topel dom, mi bil hvaležen za zlikano, oprano, skuhano, ni bil hvaležen za izlete z otroki, za to, da jih je lahko dal zvečer spat. Ni bilo dovolj. Ko si je vzel še več in je na koncu izgubil vse, šele takrat je znal ceniti, kar je imel.

    Ampak hvaležen za to, kar imaš, postaneš običajno (ne pa praviloma) šele, ko te to nauči življenje.

  68. Janis said

    Ko sem sam že leta samostojno živel, skrbel sam zase in še kaj zraven, so me dotične z viška gledale, ker pač nisem imel BMW-ja in kupa časa za neumnosti. Bi se lahko reklo, da sem veljal v njihovih očeh za “neuspešnega”. Hočem reči, da pri povprečni ženski/punci pač šteje BMW, obleka po zadnji modi in dovolj časa ter denarja za uživancije. Če živi model pri starših in vozi BMW-ja ima še vedno bistveno večje možnosti, kot pa samostojen in neodvisen model z plačanimi položnicami ki vozi Škodo.

    Mislim, da tudi ti zamenjuješ ženske s puncami. Kakšne srednješolske/študentovske brezskrbne frajlice mogoče res v očitnem procentu padajo na zunanji blišč moškega iz mama hotela in ne znajo cenit fanta, ki si položnice plačuje sam in se posledično vozi v Škodi, ampak pri ženskah po petindvajstem pa samostojnost moškega kotira precej visoko.

  69. StaneP said

    @Janis – BMW je bil mišljen kot metafora in z leti, ko punce zrastejo v ženske, mora biti poleg BMW-ja še hiša. In ženski se sladko jebe če so mu jo postavili starši… Važno da je.
    Seveda niso vse takšne… Sem bil v situaciji, ko nisem imel nič od tega. Bolelo je. Sedaj ko imam kaj pokazati, pa vidim isto. Samo sedaj ne more več boleti.
    Najbrž se ukvarjam z napačnimi… Pa že celo življenje “iščem” samo srce, ki rado seksa… Za vse ostalo se poskrbi.

  70. zogca said

    Takšne, ki prek moškega iščejo ugodje – tem je vseeno, kdo ga je ustvaril. Pa menim, da takšne niso v večini. Tiste, ki jih pa poznam in vem, da so to iskale, so tudi našle.

    In ženski se sladko jebe če so mu jo postavili starši… Važno da je.

  71. Jazz said

    Tako to je.

    http://www.youtube.com/watch?v=Cs_TTh2LG8s😉

  72. zogca said

    Vedela sem, da bo on.😉

  73. Jazz said

    Na Iztokovem zeljniku za vsakogar kaj raste.In za vse.😀

  74. StaneP said

    Iztok je car!

  75. zogca said

    Opažam, da res.😉

    Na Iztokovem zeljniku za vsakogar kaj raste.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: