Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Archive for januar 2009

Vstaneš bel, čist in brezčuten!

Posted by zogca na januar 25, 2009

VERA

Tvoje srce obleži globoko
pod razvalinami razbitega telesa.

In misliš, da se smeješ.
Ampak to je jok, ki rjove
skoz tvoje preluknjano grlo.
In misliš, da jokaš.
Ampak smeh razteguje
s sadističnimi prsti
kožo na tvojih licih.
Smeh valja rečno kamenje
po tvojih ustih.
Potem mečeš v zrak
pisane kroglice besed.
Loviš jih z usti
in jih z naslado požiraš.

Ker ne moreš nikoli pasti.
Nikoli do dna.

Potem pride potepen pes
in loka deževnico
iz tvoje odprte lobanje.
Živahne miši
obglodajo tvoja ušesa.
Tvoje ustnice.
Podgane spletajo gnezdo
v tvojih prsih.
Potem se veselo zasmejejo
tvoji golo zobje.
Vstaneš bel, čist in brezčuten.

Stopiš na prag novega dne.
Sonce nastavi rog nas tvoja usta.
Vroč medeninast rog.
Nikoli nisi padel.

Dane Zajc

Advertisements

Posted in Poezija | 4 komentarji »

Grem!

Posted by zogca na januar 25, 2009

UMOR

“Greš?” se je boječe vanj zazrla.
“Grem!” je rekel.
“Tja, kjer tebe ni!”
In bilo je, kot da je umrla,
da je tu, a ne živi.

Dihala je še in še trpela,
tuja sama sebi, tuja vsem.
Eno le je v sebi še imela,
tisti zadnji, kruti: “Grem!”

Lili Novy

Posted in Poezija | 11 komentarjev »

Ne zavrzi ničesar!

Posted by zogca na januar 24, 2009

IN VENDAR

In vendar ne zavrzi ničesar.
Povsod se skrivajo znamenja,
poglej za razjeden zid,
za leseno steno,
za staro podobo,
za vrč brez vode,
za vrata samote,
v porušen dom,
pod kup pepela,
pod mrtvo telo ognja,
za plahost, za jok in za krivdo,
pod otrdelo dlan,
pod korenine besed,
po kamen, v rano, v drhteči strah,
na zapuščene travnike,
za samoten grm –
nekje je skrito še neznano zavetje,
mehko naročje iz perja in pesmi,
iz višnjevega mahu in diha,
kjer nastaja
nova navzočnost.

Jože Udovič

Posted in Poezija | 32 komentarjev »

Takšnih skorajda ne delajo več!

Posted by zogca na januar 24, 2009

Posted in Glasba | 23 komentarjev »

Stoji za vsakim uspešnim moškim ženska?

Posted by zogca na januar 23, 2009

Posted in Glasba, Ljubezen | 74 komentarjev »

Bila je ženska, ki me je od vseh najbolj ljubila!

Posted by zogca na januar 22, 2009

STAVEK V KNJIGI

Po vsem dolgem,
strastnem življenju
bom brezimna oseba v knjigi,
vijuga na sliki,
misel umirjenega starca.
“Bila je ženska,
ki me je od vseh
najbolj ljubila.”
To bo narejen,
umeten stavek.
Opešano srce
ga ne bo več občutilo
in ob ovinkastih stezah spomina
ne bo več jezera
ne ženske tenje ob njem.
Vse bo zabrisano.

Po dolgem,
strastnem življenju.

Neža Maurer

Posted in Poezija | 32 komentarjev »

Sled tvojih sokov!

Posted by zogca na januar 22, 2009

POSTELJA JE OSTALA RAZMETANA

Postelja je ostala razmetana še ves dan,
na rjuhah sled tvojih sokov,
na blazini vonj tvojih las,
puščam vse tako, kot je bilo zjutraj.

Zvečer bom polegel po tvojem telesu,
ki ga ni več tam, zavonjal bom
v tvoje lase, ki jih ni več tam,
z boki pokril boke, ki jih ni več tam.

Večer je vedno samotnejši od jutra,
odhajanje vedno znosnejše od pričakovanja,
to sem spoznal, ko je čas obmiroval v teles
u.

Zato je ostala postelja razmetana še ves dan,
zato da se lahko vračam tvojim sokovom
in pričakovanje ponovitve tako sladko boli.

Vinko Möderndorfer

Posted in Poezija | 64 komentarjev »

Oče se v Sloveniji ne jemlje resno!

Posted by zogca na januar 22, 2009

Boštjan M. Zupančič, sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, nekdaj pa tudi moj profesor, je lani v intervjuju za revijo Mladina govoril o odstotnosti očetov v Sloveniji. “Ne kakršnihkoli, ampak očetov, ki so sposobni kaj prepovedati. Ki znajo vzpostaviti Zakon z velikim z.” BMZ nadaljuje: “Oče se na primer v Sloveniji ne jemlje resno. Saj vemo, “mati, kave bi”. Ampak taisti Cankar je neko žensko, ki je bila z njim noseča, v Tivoliju s kolenom tako sunil v trebuh, da je splavila. Strokovno bi rekli, da je bil Cankar, ker je zrasel brez očeta in je ostal v diadi z materjo, predojdipovski. V tem pogledu tako bolne situacije, kot je na Slovenskem, še nisem videl. Veste od kod to prihaja? Pri tlačanskem narodu je oče, takoj ko stopi iz hiše, simbolno kastriran. Od Italijana, od Nemca, od Madžara, od kogarkoli drugega.” Ima BMZ prav, ali v Sloveniji res primanjkuje pravih moških in posledično pravih očetov?

Posted in Trnek | 60 komentarjev »

Izpolni vsaj zadnjo željo!

Posted by zogca na januar 21, 2009

ZAKAJ ME NE LJUBIŠ?

Vse misli, ki v prsih sem skrite
pred drugimi nosil ljudmi,
vse tebi so davno očite,
ne ena neznana ti ni;
in vendar,
zakaj me ne ljubiš?

Vse trude, skrbi, hrepenenje,
saj nisem jih nosil za se,
posvetil sem tebi življenje,
poklonil sem tebi srce;
in vendar,
zakaj me ne ljubiš?

Premisli noči prebujene
in žalostne dneve preštej
in solze za te porojene,
premisli jih vse in povej;
povej mi,
zakaj me ne ljubiš?

Za rane, za žalost obilo,
za dni, ki mi temni teko,
za ves moj pekel mi v plačilo
izpolni vsaj zadnjo željo;
povej mi,
zakaj me ne ljubiš?

Simon Jenko

Posted in Poezija | 10 komentarjev »

Skupaj, brezhibno, soglasno, z olajšano vestjo …

Posted by zogca na januar 21, 2009

SODILI SMO

Sodili smo te,
tujca,
brata …
Sodili smo te
skupaj,
brezhibno,
soglasno,
z olajšano vestjo
in s podpisom:
“Želeli smo mu dobro!”
Pa vendar,
sodili smo te!
Vsi smo verjeli,
da si slab,
skoraj vsi,
samo Ljubezen
je dvomila
in pisala po tleh.

Nataša Ahčin

Posted in Poezija | 25 komentarjev »