Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Življenje ali nov televizor?

Posted by zogca na november 30, 2008

Vsakokrat, ko se v kakšnem slovenskem mestu odpre novo nakupovalno središče ali pa samo trgovina, nastanejo izredne razmere. Ljudje v vrstah stojijo že sredi noči in ko se vrata končno odprejo, ni več pomembno, ali pohodiš betežno upokojenko. Še manj, ali odrineš mamo z dojenčkom. Kajpak betežna upokojenka in mama z dojenčkom tja verjetno niti ne sodita, pa vseeno … Množica vidi samo televizorje, hladilnike ali DVD predvajalnike po polovični ceni. Vse drugo ni pomembno. Verjetno se lahko zgolj sreči zahvalimo, da v teh “bojih” še nihče ni umrl. Razumem, da ni denarja. In razumem, da je za premnoge to edini način, da pridejo do novega televizorja, hladilnika ali DVD predvajalnika.  In vendar se spominjam mnogih prizorov, ki mi govorijo, da vse tisto, kar se po takšnih “bojih” privleče iz trgovine vseeno ni nujno potrebno. Spominjam se zakoncev, ki sta iz trgovine vlekla dva televizorja. Ko ju je novinarka vprašala, zakaj dva, se je izkazalo, da kupujeta na zalogo. Za takrat, ko se jima bo še delujoči televizor pokvaril. Spominjam se gospe, ki ni znala povedati, kaj je v škatli, ki jo je imela v rokah, je pa vedela, da je to reč dobila po polovični ceni. Takšnih primerov je bilo še kar nekaj.

Zakaj vse to pišem, ko pa pri nas že nekaj časa niso odprli novega nakupovalnega središča ali trgovine? Zaradi črnega petka. Črni petek, ki sledi zahvalnemu dnevu, pomeni v Ameriki vsako leto začetek predpraznične nakupovalne sezone, ki traja vse do novega leta in ki jo zaznamujejo velike razprodaje. Trgovci vsako leto na črni petek cene drastično spustijo, letos so jih tudi do 70 odstotkov, ljudje pa že prvi dan izkoristijo popuste, ki jih bo večina trgovcev ponujala vse do novega leta. In črni petek je bil resnično črn. Pred trgovino Wal-Mart na Long Islandu je množica v želji, da bi se čim prej dokopala do želenih predmetov, enega od zaposlenih pod seboj poteptala, več ljudi pa je bilo ranjenih. Trgovino so zaposleni odprli že ob peti uri zjutraj, dvatisočglava množica pa je pritiskala na vrata in jih zlomila. 34-letni zaposleni je padel po tleh, na stotine nestrpnih ljudi ga je poteptalo, ta pa je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče.  Še štiri druge osebe so bile sprejete v bolnišnico, med njimi tudi 28-letna nosečnica, ki so jo prav tako skoraj pohodili in je v kritičnem stanju.

Ta možakar ni umrl, ker bi ta množica tako zelo potrebovala kruh, da bi z njim nahranili lačne otroke. In ni umrl zato, ker bi ta množica tako zelo potrebovala mleko, s katerim bi napojila žejne otroke. Večina je v trgovini nameravala kupovati stvari, ki bi jih težko označili za življenjsko potrebne.

Ne bi želela preveč pametovati, kajti tudi sama sem velika nakupovalna navdušenka. Pač preveč lena, da bi vstala ob štirih zjutraj in ob petih stala pred trgovino. Naj gre za otvoritev ali samo razprodajo. Vseeno pa se mi zdi naslednje na mestu … Nikoli nas ne bi smelo tako zanesti, da bi pozabili, kaj je resnično pomembno. To pa nikakor ni nov televizor. Veliko pomembnejše je človeško življenje.

Advertisements

37 komentarjev to “Življenje ali nov televizor?”

  1. izbrana said

    Nikoli nas ne bi smelo tako zanesti, da bi pozabili, kaj je resnično pomembno. To pa nikakor ni nov televizor. Veliko pomembnejše je človeško življenje.

    O kako res je to!!!! V milijontih vsakodnevnih situcijah, ne samo pri norem nakupovanju v novo odprtih trgovskih centrih! Čeprav tisto v petek je res bilo grozno…

    Zakaj, zakaj v teoriji vsi vse tako dobro vemo? V praksi pa smo tako šibki! Dokler nas ne doleti…

  2. zogca said

    V teoriji ljudje marsikaj dobro vemo. Ko pa nas obsede norost, zbogom pamet, kolikor je pač že imamo. V bistvu vsi vemo, kaj je prav in kaj ne.

    Ponavadi ne maram pisati takšnih pridigarskih objav, ampak ko sem pa to gledala na CNN-u in SKY-ju, me je kar zvilo. Kakšen nesmisel.

    Seveda je tudi tisti terorizem, ki je bil v Indiji, hud nesmisel. Ampak zaradi znižane robe pohoditi človeka, sto ljudi je hodilo po njem???

  3. izbrana said

    Ko čredo enkrat “nese”, ne moreš nič! Ustaviti se ne moreš! Sila, ki pritiska zadaj, je prevelika! In potem je prepozno….

    Nesmisel, itak! Grozljiv!

  4. zogca said

    To mi je jasno, ko se začne efekt porivanja naprej, tudi tiste, ki so še pri zdravi pameti nese naprej. Ne gre drugače. Ko si v tistem noter … Jaz menim, da se takšnih dogodkov sploh ni dobro udeleževati.

  5. Janis said

    Jaz sem uživaška nakupovalna navdušenka. Če bi se morala za eno stvar grebsti z množico, je rajši nimam.

  6. zogca said

    Janis, to! Biti mora filing. Čeprav je treba tudi razumeti, da eni ljudje si ne morejo privoščiti nakupovanje iz filinga. Jaz tudi rada tako kupujem, za dušo.

  7. Janis said

    Ma, saj si se že sama dotaknila razlike med preživetjem in pohlepom. Če nimaš za kruh, si seveda ne moreš privoščit, da bi kupoval, kjer ti paše in kadar ti paše in se boš zagrebel, če bo treba. Da se pa zaradi enega televizorja ali DVD predvajalca tepeš z upokojenci in nosečnicami, je pa samo in zgolj čista človeška degradacija.

  8. zogca said

    Tako je, človeška degredacija. In tisto o hrčkanju televizorjev si nisem izmislila, videla sem na televeju na lastne oči in slišala na lastne uhlje. Kot tisti s škatlo, v kateri ni vedela, kaj ima. Potem tega gotovo ni prav na smrt potrebovala.

  9. Janis said

    Kapitalizem žal zmeraj najbolj usodno zadane tiste, ki zanj niso bili primerno vzgajani.

  10. zogca said

    Ampak večina nas je bila vzgajanih še v socializmo.

    Kaj šele bo???

  11. Janis said

    Ja, mi. Ampak mi nismo več najmaljši. Bo pa za nas nedvomno najtežje.

  12. zogca said

    V teh množicah jaz najbolj vidim generacijo od 40 do 70.

  13. Janis said

    Bo kar držalo. S tem, da je generacija okoli 70 že v penziji in vsaj z eno lastniško nepremičnino in se jim ni treba toliko prilgajat spremenjenemu sistemu. Tudi njihovi otroci še ne čutijo pravih zob kapitalizma – pa kaj potem, če sami slabo zaslužijo in imajo nestalne zaposlitve, saj imajo tako ali tako zagarantirano pomoč staršev in dediščino v obliki vsaj ene nepremičnine. Prvi, ki bodo zares občutili, kaj pomeni, če ti starši ne morejo umetno dvigati standarda, ki bi ga ti rad imel, pa ga ne zmoreš sam doseči, bodo naši otroci.

  14. zogca said

    To drži. Naša generacija ne bo mogla ustvariti toliko, kot so lahko naši starši. Temu primerno bo manj pomoči. Temu primerno bo manj dedovanja. Toliko se pljuva čez ta socializem, ampak večina si je takrat postavila velike hiše. Jaz vidim tudi po mojem okolišču. V teh hišah po novem živijo po dve družini. Da ne govorim o prizidkih in dvigovanju, kjerkoli je to bilo mogoče.

  15. Janis said

    Pa poglej, kaj si danes v smislu nepremičnin lahko kupita dva zaposlena/en par. V resnici bistveno manj kot njihovi starši. Generacija naših staršev je večinoma imela hiše za vsaj dve družini. Mi bomo imeli samo stanovanje zase. Izjeme včasih in danes izvzete.

  16. zogca said

    Ven me je vrglo. Sem že nazaj. Seveda, saj pravim, gradile so se velike hiše. Danes pa … Saj zadnjih nekaj let sem imela občutek, da se je tudi na veliko kupovalo hiše, že zgrajene. Ampak sem nekajkrat na forumu brala o tem, kako zelo so ti ljudje zakreditirani. Jaz si ne bi upala, res ne. Če imaš stanovanje in ga prodaš ter kupiš hišo, to gre. Iz nič hišo, kredit na 30 let. Kaj vse se lahko v tem času zgodi? To je dobesedno, da sta dva zakreditirana do penzije. Bognedaj, da eden umre, potem … Jaz osebno sem raje v eni sobi, kot da bi hodila okoli z takšnim mečem nad glavo.

  17. Janis said

    To je en problem. Obstaja nekaj, čemur jaz pravim slovenska obsesija s hišami. Tukaj se že majhnim otrokom vbija v glavo pravljico, da je cilj vsakega poštenega Slovenca zgraditi/kupiti lastno hišo. Ne lastno stanovanje, ampak hišo. Ne najem (tudi začasni ne), ampak hišo. In mislim, da veliko Slovencev žrtvuje svoj osebni mir in zadovoljstvo in srečo, ko se peha za temi od zunaj vsiljenimi sanjami. A lastna hiša (do katere itak ne moreš prit drugače kot s pošastnimi krediti) pomeni avtomatično srečo in je absolutno nujna za preživetje? Poznam ogromno parov, ki so se razšli ravno takrat, ko so dobro naredili streho na tej sanjski hiši. Poznam ogromno parov, ki živijo skupaj s strupenimi starši, ker jim je pod čast iti v najem in tako zavreči otroško pravljico o lastniški hiši ali vsaj življenju v lastniški hiši staršev. In na koncu, poznam cel kup parov, ki životarijo nesrečni skupaj, ker so si nabili na glavo toliko kreditov za nepremičnio in opremo, da jim je spet pod čast prodati hišo in iti narazen vsak v svoje stanovanje ali najem. Pravljice ubijajo. Žal.

  18. zogca said

    Da pravljice ubijajo, pa vem. 😳

    Jaz sem pa ena tistih, ki ne bi hotela živeti v hiši. Imam namreč tako zelo rada bloke in občutek, da iz stanovanja ne stopiš ven na cesto ali dvorišče. Sicer sem imela to možnost in jo v bistvu še vedno imam, da bi zamenjala s starši, da bi oni šli v stanovanje in jaz v hišo, ampak … Sploh ne vem, kaj bi delala v tisti ogromni hišurini. S starši pa jaz ne bi živela. Bi morala pa res biti na koncu finančno. Vem, da je enim tako lepo in so zelo zadovoljni. Ampak to ni zame.

    Tisto, ko ljudje ustvarijo vse, kar so načrtovali, potem pa se razidejo, je pa precej pogosta reč. Prej verjetno niso opazili, kako zelo so si že tuji. Ko pa naenkrat ni več bezanja, tekanja, urejanja in vsega tega stresa, ko se vse sprosti in si potem samo še s tistim drugim, se pa pokaže. Kot velikokrat, ko ljudje zbolevajo po izpitnih rokih. Čisto na trnih ves ta čas, učiš se, živčen, vse. Ko se pa stvar umiri, dober dan, angina, bronhitis, gripa ali karkoli že.

  19. Janis said

    Tudi zame ni bivanje s starši, pa se z njimi dobro razumem. Otrok, ki ostane doma, bo na neki ravni zmeraj otrok, jaz imam pa zelo rada lastno svobodo in neodvisnost. Vsi otroci v družini smo taki.

  20. zogca said

    Saj jaz tudi. Starše imam na smrt rada. In nisem doma že uhahaha let, ampak se z menoj še vedno včasih dela z otrokom. Bognedaj, da bi živela pri njiju. Se lahko kar začnem vesti, kot da imam pet let. :mrgreen: Ne, saj tako hudo ni, je pa dejstvo, da moja mama vse ve najbolje.

  21. Janis said

    Moji sploh niso naporni, ampak gre bolj za to, da sem enostavno navajena, da lahko na “svojem” teritoriju zaklenem vrata 😉 Vsi otroci smo šli dosti zgodaj na svoje in enostavno ne znamo več drugače funkcionirat.

  22. zogca said

    Enako. Jaz bi, na primer, zdaj, ko sem sama, komot šla živet k staršem. Tam bi dobila en cel štuk. Za stanovanje bi na mesec pobirala tam med 750 in 850 evrov. Čez dve leti bi za ta denar imela golfa čisto zastonj, brez dela. Pa mi ta golf ne odtehta tega, da lahko zaklenem vrata. Res mi ne. Jaz že tako dolgo ne živim s starši, da se tega ne znam več predstavljati.

  23. Janis said

    Glede tega se čist razumemo 🙂

  24. zogca said

    Avto imam pa takšen, da se ga povprečen Slovenec s kolom ne bi dotaknil. :mrgreen:

  25. zogca said

    Meni na primer avto nič ne pomeni. Če pelje in ne crkuje, je dober.

  26. Janis said

    Tko je to, če nimaš tipičnih slovenskih popadkov 😉

    Zdaj sem pa celo jaz končala delo za službo in grem lahko spat 🙂

  27. zogca said

    Jaz bom pa pol ure pred spanjem gledala še eno humoristično nadaljevanko, za lepše sanje, potem pa grem spat. S humorjem pred spanjem najlaže preprečim, da bi me tlačile more. 😉

  28. Janis said

    Pametno 😀

    Uživaj in se nasmej, jaz pa skočim še pod tuš in spat 🙂

  29. zogca said

    Lepe sanje ti želim!

  30. cija said

    Žogca, kaj imaš skupnega s prevajalko Sharka na Pop teve? Včeraj zvečer sem ga gledala in sem skoraj s kavča padla, ko sem videla, da je obrisal sporočilo s telefonske tajnice. Pa še dvakrat je bilo potem v podobnem kontekstu omenjeno. nekdo ti hoče splinit trademark 😛

  31. zogca said

    A da so mi začeli krasti moj trademark obrisati? Mogoče ga bom morala kaj kmalu zaščititi, sicer se bo tale obrisati zelo razširil. :mrgreen:

    Nisem včeraj gledala Sharka, zato ne vem, kaj je bilo obrisano.

  32. zogca said

    Kar pa se brisanje tiče. Že dva dni nobeden ni obrisal nobenega mojega sporočila na forumu. Po novem na mejl dobivam grožnje tipa “kršite odločitev uredništva” in podobno. Tako zelo uradno napisane, da mi vse skupaj že smrdi po tem, kar sem pred dvema tednoma omenjala v hecu. Da bodo prek prijateljev pri mojem ponudniku interneta skušali doseči, da mi vzamejo dostop do interneta. V kolikor bodo začeli s takšnimi norostmi, sem še ista dan pri Čeferinu. Ker čisto vsaka stvar ima svojo razumno mejo.

  33. MONica said

    Enkrat sem se šla gužvati pred Hoferja. Ne moreš normalno kupovati in izbirati in ne prideš do željenih stvari. Tole kar Primož dela, je do konca bolano. Ni ene trezne glave pri njih, ki bi ga ustavila?

  34. zogca said

    To vse skupaj je bedarija kolosalnih razsežnosti. Oni niti ne vedo, katera sem jaz na forumu, če se s čim napisanim ne izdam. In drugim ljudem brišejo sporočila, ker mislijo, da so moja. Kar sem enkrat videla na lastne oči. Kako je izginilo povsem primerno sporočilo nad mojim, moje pa je ostalo. Motim jih, pa niti ne vedo, katera sem. Niti tega ne vedo, ali še vedno pišem, niti tega ne vedo, ampak motim jih. Vsak dan imajo 20.000 ali 30.000 (ne spomnim se, kaj so enkrat pisali) uporabnikov, mene niti s podrobnim iskanjem me ne morejo najti, ampak jih vseeno motim? In on zdaj od mene na mejlu hoče dobiti zagotovilo, da več ne pišem, da bo lahko vedel, ali ga motim ali ga motim. Da bo vedel, ali je dosegel svoje ali ni. Da bo vedel, ali je lahko srečen ali ne. Čista tragikomedija.

  35. zogca said

    Dovolj sem Boga prosila za ljubezen, zdaj bom samo še za materialno. Mi je Janis (ampak ne naša, Joplinova) dala dober namig.

    Mercedes Benz – Janis Joplin

    :mrgreen:

  36. lordwales said

    Z nakupovalnimi centri znajo bit težave!
    Kaj pa če tam srečamo dekle napih sanj?

  37. zogca said

    Ne poznam nobenega para, ki bi se spoznal v nakupovalnem središču, je pa prav gotovo mogoče. In je to verjetno celo boljši kraj od diskoteke. Vsaj zame.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: