Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Nakit namesto loncev, krožnikov in nožev!

Posted by zogca na november 29, 2008

Ena zelo ženska objava. O zelo ženskih rečeh. Vendar vseeno dovolim, da s komentarji v debati sodelujejo tudi moški, kajti premnogokrat so zadolženi za plačevanje teh zelo ženskih reči. Ne, ne bom znova pisala o tem, kako jih pošiljamo po vložke in tampone. Tokrat bo šlo za nekaj malo dražjega. Ali veliko dražjega. To je odvisno od okusa, še bolj pa ponavadi od denarnice.

Nakit. Pred pol ure sem se vrnila iz trgovine, kajti potrebovala sem sestavine za današnje in jutrišnje kosilo. Ko sem šla mimo polic, na katerih ponavadi stojijo lonci, krožniki in noži, sem bila izjemno presenečena, ko sem na njih zagledala nakit. Kajpak sem se morala ustaviti. To je zelo žensko. Ko je nekaj zelo majhno in se zelo blešči, ne moreš kar mimo. Ogledala sem si te čedne stvarce in se odpravila plačat, kar je bilo v moji košarici. Na poti do doma pa sem začela premišljevati … Kje je čar takšnega kupovanja nakita?

Pred mnogimi leti sem, ko sva šli z mamo kupovat obleke, v neki izložbi zagledala prstan in odločila sem se, da ga bom kupila. Mama je bila seveda proti, čeprav ni šlo za njen denar. Moja mama je namreč skoraj vedno proti zapravljanju. In mora skoraj vedno poskusiti, da bi me odvrnila od tistega, kar misli, da ni prav. Priznati moram, da jo res redko ubogam. Takrat sem jo. Začela mi je namreč razlagati, da je smisel nakita v njegovi simbolični vrednosti. In da v tem, da sem kupila prstan, ko sem šla kupovat spodnje hlačke, ni prav nobene simbolike. Nisem ga kupila. Ko se danes spominjam njenih besed, vem, da je imela prav. Prstan, ki ga nosim na levem prstancu, je spomin na babico. Bil je namreč njen najljubši in ko je umrla, ga je oče dal meni. Prstan, ki ga nosim na desnem prstancu, me spominja na diplomo. Starši so mi ga podarili, ko sem diplomirala. Zapestnica na levi roki me spominja na zadnji rojstni dan. Vsi štirje uhani na teto in 25. rojstni dan, ko mi jih je podarila. Pa tudi na drug nakit, ki se trenutno nahaja v škatlici, me vežejo lepi spomini. Pogosto nosim babičin poročni prstan. Kdaj pa kdaj verižico, ki so mi jo starši podarili, ko sem postala polnoletna. Veliko imam tudi prstanov, ki mi jih je podaril predbivši fant. Vsak izmed njih ima svoj pomen. Samo enkrat sem si nakit kupila sama. In sicer je šlo za prelepe in tudi malo predrage za uhane, s katerimi sem proslavila svobodo.

In potem sem razmišljala. Kje bi bila simbolika sicer lepega prstana ali uhanov, do katerih bi prišla z zbiranjem nalepk? Bom nekoč potomcem, če mi jih bo kdaj uspelo narediti, razlagala, da je mama prstan dobila, ko je zbrala dvajset nalepk, zapestnico pa, ko jih je zbrala trideset? Ne, to pa res ne.

Kdaj pa kdaj ugotovim, da ima moja mama tudi prav. Vendar ji tega ne bom povedala. Bognedaj. Takoj mi bo namreč v upanju, da se me prime še kaj, hitela razlagati deset drugih stvari.

Advertisements

72 komentarjev to “Nakit namesto loncev, krožnikov in nožev!”

  1. mmisaa said

    Pozdravljena!
    Podobno sem se sama spraševala včeraj, ko mi je prodajalka dala dvojne nalepke. Šele doma sem opazila, da se sedaj zbira za nakit.
    Hudo! Mene je takoj odvrnilo od zbiranja nalepk.

  2. zogca said

    Jaz sem zadnje nalepke … Že dolgo nisem nič kupila prek nalepk. Od takrat, ko so imeli pred leti teflonsko posodo. Ki mi, to moram priznati, pride zelo prav in je odlična. Noži me nekako niso zanimali. Tiste Kappine torbe tudi ne, ker jaz Kappa robo naročam iz Italije prek njihove spletne strani in je še ceneje. Ta posoda, ki je bila zdaj, za v pečico … Nima smisla, da jo kupujem, ker ne pečem. Nalepke pa ponavadi vzamem in jih skupaj z odrezki od kartice valjam po denarnice. Ko sem v neki restavraciji plačevala kosilo, jih je par odletelo ven. Natakarica je bila čisto navdušena in sem jo vprašala, ali jih hoče. Ja!!!!!!!!!!!!! In potem se je izkazalo, da je bilo teh nalepk čez dvajset. Bila je strašno vesela. Jaz pa tudi, ker sem ji polepšala dan. Tako je, zdaj dajejo dvojne. En možakar je na blagajni rekel, da bo ženi z nalepkami kupil božično darilo. Se mi zdi, da verjetno ni edini, ki se je tega domislil.

  3. mijau said

    Vlatka, dobro temo si začela. In dobro si ugotovila, da je imela tvoja mama prav.

    Če si nakit sama kupuješ, je prav tako, kot bi si športnik kupil pokal ali medaljo. Medaljo si je treba zaslužiti.

    Kdo bi zameril trgovcem, ki izkoristijo bližajoče praznike za to, da bi naivnežem prodali tudi tisto, brez česar so lahko. In če je teh praznikov po njihovo premalo, še kakšnega uvozijo.

    Mi pa se moramo znati upreti temu, pa čeprav s pomočjo naših mater. Vlatka, upam, da boš tudi ti tako modra.

  4. Nevenka said

    Poročni prstan sem odložila z velikim olajšanjem v eno škatlo. Nosim pa nakit, ki me spominja. Na mojo varuško iz najbolj mladih let. Njeno darilo, prstanček in verižica. Potem včasih obesim nase kaj dekorativnega, ne da bi redno nosila. Svojih perlic ne najdem, nekam sem jih morala založiti. Te so bile darilo od moje prijateljice za trideseti rojstni dan. Največ mi sicer pomeni en drobčkan steklen ovenček, a tega ne morem nikamor obesiti, ni nakit…Ravno danes sem tudi jaz gledala omenjeni nakit v trgovini…perlice…Ne vem, morda bi si jih kupila, če bi me veselilo, pa me ne…

  5. kmery said

    Božično darilo, ta je pa res mal bosa. Jaz bi se verjetno kujala celo leto, če bi za darilo dobila nakit, kupljen za šparove nalepke. Pa čeprav naj bi bil človek zadovoljen, ne glede na to kaj dobi, samo da je od srca. Če nima denarja, raje vidim, da mi prinese rožico, ali me pelje na kako tortico.

    Tiste šalčke za čaj, ki jih imajo sedaj v merkiju so mi pa zelo simpatične.Nalepke gor ali dol.

    Kar se tiče nakita, pa nisem preveč za simboliko 🙂 Ker se ga hitro naveličam. Zato ne kupujem dragega nakita, ampak kič. Pa tudi za darilo mi ponavadi nihče ne prinese nakita.

  6. zogca said

    Jaz brez težav in brez vsakršne sentimentalnosti nosim nakit, ki mi ga je kupil predbivši. Pač do njega ne gojim nobene zamere in mi nikoli ni bilo niti za trenutek žal, da sva se razšla. Pod takšnimi pogoji se to da. Bila pa sem precej žalostna, ko sem izgubila precej debelo zapestnico, ki mi jo je kupil. Ampak sem za rojstni dan dobila podobno in je vse v redu.

    Si bomo kaj kupile, ko bomo proslavile, da nismo več žalostne, kaj? Za to se pa splača kaj zapravit. In tudi simbolike je v tem veliko.

  7. zogca said

    Še Kmery. Boš videla, da ta možakar ne bo edini. Jaz sicer na to sploh nisem pomislila, ker mi je res po glavi frčala samo ta mamina simbolika. Šele ko so ženske na forumu začele pisati o tem, da koliko jih bo nosilo isti nakit … Potem me je preblisknilo, koliko žensk bo nosilo enake prstane. In koliko jih bo po praznikih prišlo v službo z darilom od nalepk. Ampak v končni fazi, to so moški. Se bodo pač potrudili na svoj način. In tudi to je treba znati ceniti. Meni so tudi luštne tiste šalčke iz Mercatorja. Ampak premalo kupujem v Mercatorju, da bi zbrala dovolj nalepk.

  8. zogca said

    Mijau, malo si se zmotil/a, ker jaz nisem Vlatka. Žogca sem. Res pa je, kdaj pogosto obiščem Vlatkin blog. Sicer pa se strinjam, kot bi si sami kupovali medalje.

  9. Artemis said

    Ko so mi pred leti vlomili v stanovanje, mi je bilo med vsem, kar so mi odnesli, najbolj žal za nakitom. Sicer sem ga redko nosila, me je pa vsak kos vezal na nekoga ali neki dogodek, tako da prstanov, zapestnic, verižic in drugega nisem nikoli nadomestila. Sem takšna kot tvoja mama – zame je zlat ali dragocen nakit simbolen in si ga sama preprosto ne morem kupiti. Si pa kupim kakšno bižuterijo, ki mi je prav tako všeč.

  10. MONica said

    Od Silvano Brizzi Milano piše, da je nakit. Jaz bi ga imela in mi je lep, se pa bojim, da jih bo v službi polovica imela enak nakit. Biserna verižica mi je najlepša.

  11. 1danica said

    “Bognedaj. Takoj mi bo namreč v upanju, da se me prime še kaj, hitela razlagati deset drugih stvari.”

    Kaj hočeš 🙂 Take smo mame… Upam, da vse za dobro vzameš.

  12. zogca said

    Danica, seveda vzamem za dobro. Seveda ne poslušam vedno. In kdaj res težko poslušam pridige. Vedno pa vem, da mi govori, kar misli, da je najbolj prav. Za mamo sem vedno prepričana, da mi hoče samo najbolje.

  13. zogca said

    Monica, če sodim po tistem, kar tukaj pišete in tistem, kar so pisale na forumu (tema je seveda bila obrisana, z vsemi sporočili, ki so jih pustile uporabnice, samo zato, ker sem jo jaz odprla) nobena ni navdušena nad tem, da bi na takšen način kupovala nakit. Potem torej ni nevarnosti, da bi preveč sodelavk imelo isti nakit.

  14. zogca said

    Artemis, moji teti so tudi vdrli in odnesli ves nakit. Zelo hitro je prebolela odnešena televizorja, usnjene jakne in denar, nakita ne more še danes. To je neprecenljivo. Kot družinski albumi, na primer.

  15. maxi said

    Tudi meni je ta nakit mimo. Me pa zanima Žogca s katere net strani ti kupuješ Kappa torbe?

  16. zogca said

    O svojem Kappa nakupovanju sem pa že večkrat pisala na forumu. Mogoče nisi videla. Zdaj že nekaj časa nisem, ker imam toliko cunj in vsega živega, da …

    http://www.kappastore.com/UK/home.asp?IdReparto=41

    Stran ima italijansko in angleško različico. Izbiraš ali po vrsti oblačila, po višini popusta ali po cenah. Ponavadi imajo blazna znižanja, je to neke vrste outlet. Cunj tudi za otroke – ogromno. Plačaš s kreditno kartico. Dobiš pa ponavadi že v treh dneh, nikoli več kot pet. Prinesejo ti z DHL-om. Dostava je bila vedno nad 25 evrov zastonj. Tudi torbe imajo. Vse žive obleke. Tudi superge.

    Ko sem nazadnje kupovala, sem očetu kupila dva pletena puloverja, eno srajco, eno jopico in tri mikice. Vse to za 70 evrov. Tako visoka so bila znižanja. Je to dobil za novo leto in presrečen nosi.

  17. zogca said

    Nakit, o katerem je tukaj govora, pa lahko pogledate na tej povezavi …

    http://www.spar.si/spar/aktualnozakupce/tockezvestobe/nakitsilvanobrizzi.htm

    Če ga katera še ni videla. Vem, da ne hodimo po istih trgovinah.

  18. maxi said

    Hvala za link, sem zdaj eno uro surfala na tej strani. Zgleda zanimivo. Malo me sicer skrbi to plačevanje preko neta, okol tega sem nezaupljiva, čeprav sem vidla da imajo varovano. Škoda, da se ne da plačati po povzetju.
    Ali lahko DHL dvigneš na pošti?

  19. Janis said

    Jaz si pa kupujem sama nakit 🙂

    Iskreno povedano, od ljubljenih ljudi ne maram materialnih daril. Zame so neprecenljivi samo skupni spomnini in skupna doživetja.

  20. zogca said

    Ne bi rekla. Mislim, da ne. Je pa tako. Če te prvič ni doma, ko ti prinesejo, te naslednjič prej pokličejo. In če jim rečeš, da ob tej in tej uri ne boš doma, ti prinesejo tja, kjer si, na primer v službo. Njim je, v mojem primeru, bilo vseeno, kam v Ljubljano mi dostavijo.

    Kar se plačevanja tiče, nikoli ni bilo nič narobe. Ko sem prvič naročala, so mi sicer napisali, naj jim pošljem kopijo kartice, očitno so se bali prevare. In jaz sem jim odgovorila, da kaj takšnega absolutno ne pride v poštev, da tega od mene ne smejo zahtevati in če kakorkoli dvomijo, se lahko obrnejo na mojo banko in preverijo. So ali niso, ne vem, naročilo je šlo skozi. Dvomim, da bi tebe to isto prosili, od mojega prvega naročanja je minilo velikooo let in zdaj nam Slovencem gotovo bolj zaupajo.

    Kot sem napisala, jaz sem naročila vsaj petnajstkrat in nikoli ni bilo nič narobe z mojo kartico. Kappa je vseeno svetovno znana firma. In vse transakcije so varne.

  21. zogca said

    Janis, ampak s simboliko ali brez simbolike? Kar tako, ker ti je všeč ali ob posebnih priložnostih?

    Bi se branila, če bi ti kdo hotel podariti prstan?

  22. Janis said

    Kupujem si ga redko, ampak takrat točno vem, kaj bom kupila 🙂 Ponavadi sebi na nagrado, ko mi uspe kaj pomembnega 🙂

    Nosim njen prstan in to je edini nakit s simboliko, ki ga hočem imeti na sebi.

  23. zogca said

    Meni se že to, da si ga kupiš ob neki priložnosti, zdi simbolika. Njen prstan? Ki ti ga je ona kupila? Ali njen v smislu, da je njen, nosiš ga pa ti?

    Jaz bom pa zdaj malo guglala za lepimi prstani. Da si napasem oči. Bom prilepila tudi kakšen link. Če si jih bo še kdo hotel pasti.

  24. Janis said

    Skupaj sva ju šli kupit – sta namreč dva prstana, ampak nista enaka (po dizajnu). Ona je meni kupila mojega in jaz njej njenega 😉 Nosiva ju večinoma nonstop.

  25. zogca said

    To je v bistvu poročni???

  26. zogca said

    Jaz pogosto nosim poročni prstan. Na njem je datum XX.XX.1947. Tam nekje do leta 2047 bom verjetno dobila tudi svoj poročni prstan. :mrgreen: Leto gor dol. :mrgreen:

  27. Janis said

    Ne, ni. Saj pravim, da nista enaka 🙂 In nobena od naju ni hotela, da bi bila simbola lastništva ene do druge. Sta simbola najine ljubezni in individualne svobode.

  28. zogca said

    Zakaj nujno morate imeti diamante …

  29. zogca said

    Ravno sem prebrala, da boš kmalu lahko prišla na svoj račun. 😉

  30. Janis said

    A jest?

    You lost me, lol.

  31. zogca said

    Ti, tako je, ti. Po novem se sme razpravljati samo o tistem, kar veš iz izkušenj, kar si doživel in preživel. Če nečesa nisi doživel, ne smeš sodelovati v razpravi. Je zdaj kaj pozvonilo?

  32. Janis said

    Aha, zdaj pa razumem 😀

    Eh, jaz bom še zmeri lahko precej govorila tudi ob tem pravilu 😀

  33. Jovanka Broz said

    evo mene s Primorske. Tam je tako lepo. Vse je okrašeno, urejeno. Popoviču vsaka čast kaj je naredil iz tega mesta. Prava paša za oči.

    Žogca, greš jutri v Polje?

  34. zogca said

    Mnogi drugi ne bodo mogli. Če se bodo striktno držali tega pravila, bo veliko manj materiala za debate. Moje prijazno sporočilo je iz te teme tako ali tako zletelo dve minuti po tem, ko je bilo napisano. 🙄 Jaz sem blazno priljubljena, če tega še ne veš. V vsakem trenutku ima za petami enega oboževalca. Niti se ne zavedam svoje sreče. :mrgreen:

  35. zogca said

    Jovanko, vratila si se. Pravila sam društvo tvom suprugu, drugu Tito, dok si skitala. :mrgreen:

    Prijateljica očitno spi, ker ni odgovorila na sms, naj pokliče. Ampak predvidevam, da bom šla, tako je. Popoldne sva se pogovarjali, ampak tega nisva omenjali. Včeraj pa je bilo načelno rečeno, da se vidiva v nedeljo. Torej naj bi prišla. Če nič drugega, pridem po princeske.

  36. Janis said

    Ustaviti se ob razumni meri je umetnost, ki je mnogi ne obvladajo. Zlasti ne tisti, ki so patološko odvisni od samopotrjevanja v virtualnem svetu.

  37. zogca said

    Takšen je moj na desni roki. Skoraj enak.

  38. zogca said

    Janis, jaz po novem vse to jemljem kot … Ni mi dolgčas v teh dolgih zimskih nočeh, evo, tako to jemljem. 😛 Je tri objave nižje, tam, kjer je ženska noga, napisano nekaj o najnovejših prigodah. Mislim, da vsi vse tri (tudi mene zraven) brez težav sprejeli v otroški vrtec. Mogoče lahko kandidiramo tudi za jaslice. :mrgreen:

  39. Jovanka Broz said

    sem videla,da si zabavala mojega Josipa. Pridna punca.

    Za jutri kakor želiš ti. Ti bom napisala dopoldne kaj bom kuhala,če ti zadiši ti uleti. Če se ti ne bo dalo, se dobimo tam…

  40. zogca said

    Mogoče je vseeno bolje, da vi sami pojeste, midve pa se dobiva pri P. Saj meni je zelo luštno pri vas, ampak nočem motiti, hkrati pa tudi malo cvikam, čeprav vem, da je splužena. Do P. si bom pa upala priti, to pa. Že zdaj se veselim, da te bom videla.

  41. Jovanka Broz said

    prav

  42. Janis said

    Meni se zdi vrtec čist fajn. Ampak morajo biti vsi za 😉

  43. zogca said

    Jovanka, te pokličem, ko vstanem in pridem k sebi (okoli dvanajstih).

  44. zogca said

    Janis, takole je. Jaz naj bi nekomu menda hodila v službo. In zato vse to. V redu, prav, razumem. Če tako široko gledamo “obiskovanje” v službi, potem je tudi on vsak dan v moji. Seveda jaz zaradi tega ne norim in se ne vedem kot otrok. Meni pa pač takšne stvari normalne. Ga ne bom šla zdaj brisat iz obličja Zemlje. Človeka, s katerim sem si nekoč delila vse, tako čustveno kot telesno. On pa … Skupaj s tistim svojim …

  45. Janis said

    Veš, še zmeraj trdim, da v zdravem in normalnem prijateljstvu ni posesivnosti in želje po stopanju na stopničko, ki sme pripadati samo partnerju. Ampak dovolj bodi.

  46. zogca said

    Pustiva zdaj to, ker nima smisla.

    Pogrešala sem te zadnji teden. 😉

  47. maxi said

    Ok, tvoja izkušja mi je dovolj…bom spremljala stran in zagotovo kaj naročim.

    Aja, kar se nakita tiče. Obožujem prstane in na roki imam tri, dva sem dobila, enega sem si kupila sama. Vsak od njih ima svoj pomen. Nekak sem prepričana, da nekoč dobim (ponovno) četrtega…in to je to. 🙂

  48. majniška b said

    aaaa, zdaj vidim, da se tu več dogaja kot na dnevniku.
    lepo te je brat- kot vedno.

  49. lynx said

    Sem že napisal, kaj naredi poročni prstan iz prijetne lepe mlade deklice. Moški se bodo povečini z mano strinjali: veliko preobrazbo.
    😉

  50. zogca said

    Majniška, seveda se tukaj dogaja več. Tukaj je zbrana cela stara druščina. Vsi smo se našli. 😎

  51. zogca said

    Lynx, dvomim, da pride do preobrazbe. Prej bi rekla, da se pokaže tista prava ženska. Kot se pokaže tudi tisti pravi moški. V času dvorjenja se vsi delamo malo leppši, kot v resnici smo. Pa tudi … In to velja najbolj za tiste, ki so si moškega želele ne toliko zaradi njega samega, ampak zaradi otrok, družine. Tam moški ostane malo bolj na stranskem tiru. Je pa gotovo veliko moških, ki žensko dajo na stranski tir, ko si rečejo, okej, imava družino, otroke, zdaj ne bo odšla. In se nehajo truditi.

  52. maxi said

    Lynx, to so vse streotipi. 😛

  53. zogca said

    Maxi, če te bo še kaj zanimalo, samo vprašaj. Kot sem ti že napisala, res nimam niti ene slabe izkušnje in res je to stran, s katere sem naročala največkrat.

  54. maxi said

    Hvala Žogca. Kot sem rekla mi je stvar aktualna, pri nas smo vsi športnega duha pa še znamka je dobra. Sem pa opazila tudi ene dobre kavbojke, samo kaj ko ne vem katera št. bi mi bila prav.

  55. lynx said

    Dobro Maxi. Potem pa samo počakam na žabo in jo spremenim v prelepo princesko. Mah, tudi če ni ravno princeska in tudi če je samo lepa. 😀

  56. zogca said

    Maxi, bodimo iskrene, ženske se spremenimo. Pa saj ti to veš, zato tudi smajli. Se motim?

  57. maxi said

    Žogca pravi:
    “Je pa gotovo veliko moških, ki žensko dajo na stranski tir, ko si rečejo, okej, imava družino, otroke, zdaj ne bo odšla. In se nehajo truditi.”

    Podpišem. Po poroki, ki je bila po 8 skupnih letih si je prav predrzno začel domišljat, da je moja usoda zapečatena. Presenečena sem bila kako očitno se je to začelo kazati kar kmalu po poroki.
    Tako da, Lynx ne posplošuj… 😛

  58. zogca said

    Maxi, jaz bi velikokrat naročila še veliko več, če bi bila ziher glede številke. Ker nisem bila, sem se vedno zadrževala pri stvareh, ki so bile ali iz streča (številka tukaj ni tako pomembna) ali pa je šlo za oblačilo, ki je lahko malo bolj ozko ali bolj tesno (mikice, jopice, trenerke itd.)

  59. zogca said

    Maxi, jaz jih vidim tukaj v bloku … Absolutno se premnogi ne vedejo tako, kot so se, ko sta z ženo nista bila še poročena. Ker ne verjamem, da bi se ženska, katerakoli, šla poročit z moškim, ki gre po službi v bife in ga do desetih zvečer ni doma.

  60. maxi said

    S bistvu ni smajl, je pa jezik.
    Kar se mene tiče se motiš, jaz sem se največ svoje trme in neprilagajanja pokazala v prvih 4 letih najinega skupnega življenja. Pa mu je vse odgovarjalo, vsaj tako se je obnašal. Pravzaprav je on veliko več igral kot jaz. Na moje presenečenje, ko sem mislila, da ga že čisto poznam….prileti največji paket po poroki. Ampak, danes mi je prav.

  61. maxi said

    Jaz svojo mnenje ne podajam na osnovi opažanja svojih sosedov, ampak iz lastne izkušnje.
    In sploh kar se tiče tega, kaj ženske dovolijo in kaj ne. Mnoge se odločijo za skupno življenje kljub temu, da ves čas tarnajo nad njim in njegovim obnašanjem.

    Jaz za svojega bivšega moža nimam do poroke skoraj nobene ali pa zelo malo pripomb. V glavnem sva se imela čist cool. Po poroki in drugemu otroku je pa začela svirat druga pesem. Bi kamot rekla, da je on čakal na svojim 5 minut in po poroki začel vračat vse kar prej ni upal. Še danes ga poslušam, da je bilo vedno vse po moje…aja, mu rečem, škoda da tega nisi pravi čas opazil (glede na 8 let “preizkušnje” bi lahko odšel 100x, pa ni niti trznil v tej smeri).
    V glavnem, ne gre posploševat, vsaka zgodba je individualna, zato se tudi posmehujem stereotipnim označbam.

  62. zogca said

    Maxi, takole je. Če vse pokažeš takoj, če si iskren, te sploh ne marajo. Če blefiraš in potem stvari pridejo na dan deset let pozneje, spet ni v redu.

  63. zogca said

    Maxi, tale tvoj … “Bi kamot rekla, da je on čakal na svojim 5 minut in po poroki začel vračat vse kar prej ni upal.” Tako to počnejo otroci, veš? Otrok je nemogočen, ampak ko pa dobi priložnost, ti pa zabriše brokoli v glavo. In ta vse po tvoje … Meni je bilo očitno, da bo vse po moje. Ne da je bilo, ampak da bi bilo. In je zato revež moral oditi. Nič ni bilo po moje, bilo je vse po njegovo. Očitno se je bal, da se bodo vloge obrnile. Očitno je navajen tega, da ženskam dokurči, da je vse po njegovo in se vloge enkrat obrnejo. Ampak tako je tako … Čim nekaj ni po njegovo, je že vse po tvoje. To je zato, ker globoko v sebi ne čutijo tega, da se je za zvezo treba nečemu odreči. Da je to naravno stanje stvari in ne njihovo žrtvovanje.

  64. zogca said

    Meni, na primer, predbivši ni nikoli rekel, da se je čemurkoli moral odpovedati zaradi mene. Nikoli v enajstih letih in tudi pozneje ne. On se je zavedal, da se je, če se je čemu odpovedal, odpovedal zaradi sebe in zaradi najine zveze, ne zaradi mene.

  65. lynx said

    “Po poroki, ki je bila po 8 skupnih letih si je prav predrzno začel domišljat, da je moja usoda zapečatena. Presenečena sem bila kako očitno se je to začelo kazati kar kmalu po poroki.”

    Še ena potrditev, kakšne preobrazbe dela poročni prstan. 😉

    Maxi, to niso stereotipi, to je črni humor. Dal sem primer ženske le zato ker sem moški. Drugače, pa kot vidiš zgoraj, velja za oba spola. Kot pravi Žogca, pa stavek nosi v sebi zrno resnice. Pomenilo naj bi, da se ljudje spremenimo, da slejkoprej pokažemo svojo pravo naravo, eni več, drugi manj, tako moški kot ženske.

  66. zogca said

    Ampak to res ni sprememba, to je prava narava.

  67. maxi said

    Ja Žogca, tako kot praviš takšni ljudje niso pripravljeni za življenje. Res je, nečemu se je treba odpovedati, da lahko pridobiš drugo. Zato tudi pravim, človek, ki je z mano začel graditi družino ni bil – jaz temu rečem “svjestan svoje savjesti” zato mi je danes brez njega čisto fajn.

    Lynx Ok, pa naj bo črni humor, zdaj vem zakaj ga nikoli nisem marala.

  68. zogca said

    To je to. Vzeti vse, zgrabiti vse, vse, kar lahko dobim. In čim manj dati. Vse, kar bi se morebiti glede na okoliščine, zahtevalo od mene … Je že preveč in se bo začel vesti kot majhen otrok in protestirati, cepetati. Nikoli zavedajoč se dejstva, da v situacijo nisem bil prisiljen, ampak sem se zanjo odločil sam. Zato jaz vedno poudarjam odgovornost za lastna dejanja.

  69. maxi said

    In kar se otrok tiče Žogca, ni bolj iskrenih ljudi kot so oni. Otrok ti bo vrgel brokoli v glavo prvič, ko mu ga boš dala na krožnik, če ga ne mara. In posledično boš vedla kaj sledi vsakič ko ga boš z njim silila…
    Če bi moj ex bil tako iskren kot je moj/njegov sin, bi bila zgodba drugačna. Ampak tudi sin bo odrastel in samo upam lahko, da z njim raste tudi iskrenost…vendar to je že druga zgodba.

  70. zogca said

    Maxi, šibam k Jovanki po tiste princeske. 😉

    Ne šibam, počasi vozim. Ker je vreme strašno.

  71. lynx said

    Za mame. Edoardo Bennato:

  72. zogca said

    Nisem mama, nič ne bo. 😳

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: