Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Reči DA ali reči NIČ?

Posted by zogca na september 27, 2008

Sobota je. Septembrska sobota. Pod blokom glasba, ki ji jaz pravim goveja. Nekaj jih vriska, nekateri trobijo. Stopim na balkon, da vidim, katera izmed mladih dam v bloku se bo poročila. Tega sicer ne ugotovim, ker se mi ne ljubi več kot pet minut opazovati dogajanja … Mogoče izvem kdaj pozneje. Verjetno šele takrat, ko jo bom na dvorišču videla z dojenčkom. Jaz namreč nisem ena izmed tistih, ki ima v malem prstu zasebno življenje vseh drugih stanovalcev bloka. Imamo pa tudi nekaj takšnih. Ki so si prav gotovo skuhale kofe, k oknu postavile stol in dve uri spremljale dogajanje, da bi potem o tem lahko razpravljale z drugimi sosedami. To so sosede, katerim v dvigalu rečeš dober dan, vendar ti sploh ne utegnejo odzdraviti, kajti tako zelo se jim mudi zastaviti naslednja vprašanja … Kdaj se boš pa ti poročila? Koliko pa zasluži ta tvoj fant? Videla sem, da ima skoraj nov avto. Zakaj je kupil takšnega, da lahko prevaža tovor? Bosta imela dojenčka in je prtljažnik tako ogromen zaradi vozička? Mah, veš, kaj … Brigaj se zase. Pred to sosedo sem začela bežati. Sicer pa sem prej vedno, njej in drugim odgovarjala, da se nikoli ne bom poročila. Ker sem resnično verjela, da se ne bom. Plitko ali ne, moj priimek mi je bil bolj všeč od priimkov mladeničev, ki so kazali zanimanje za poroko z menoj. In zakaj bi se poročila, če ne kanim zamenjati priimka? Bom kar koruznica. Veliko let sem tudi bila. In mi prav nič ni manjkalo. Potem sem spoznala nekoga, katerega priimek mi je bil božansko lep in sem bila pripravljena na menjavo, pa tudi on je vztrajal, da se bova nujno morala poročiti, ker se mu je koruzništvo zdelo nesprejemljivo … Vendar to zdaj ni tako pomembno, kajti vprašanje je … Reči DA ali reči NIČ?

Slovenija je po številu porok na zadnjem mestu med državami EU, vendar pa ima hkrati tudi eno najnižjih stopenj ločitev. Povprečen poročen par je, mimogrede, DA spremenil v NE po malo več kot trinajstih letih, velika večina otrok pa je kajpak pristala pri mamah. Včasih je bilo žensk, starih med 20 in 24 let, brez uradnega moža le 36 odstotkov, danes pa je takšnih kar 75 odstotkov. Prav tako je odstotek neporočenih žensk, starih od 30 do 34 let, narasel s 6 na 23 odstotkov. Največ parov, ki se odločijo za poroko, pripada starostni skupini od 25 do 35 let. Vse več je tudi ženinov in nevest z enim ali dvema otrokoma. Poleg tega je tu še podatek, da mlajši kot ste ob poroki, več je možnosti, da zakon ne bo trajal prav dolgo. Statistično se namreč kar 29 odstotkov porok konča pred deseto obletnico, kadar je bila nevesta stara od 20 do 24 let, 24 odstotkov porok pa po desetih letih, če je bila nevesta stara 25 let ali več.

Reči DA ali reči NIČ? Jaz sem se vse življenje zavzemala za reči NIČ, dokler se pač nisem tako zelo zaljubila, da bi bila pripravljena reči karkoli. Dokler pa sem se zavzemala za NIČ, so bili moji razlogi naslednji … Ne maram cirkusa, ki se mu reče ohcet, nihče pa se noče poročati v kavbojkah in z dvema pričama. Na kraj pameti mi ne pade, da bi plačevala žretje in nalivanje z alkoholom stotim ali dvestotim ljudem, ki jih po večini niti ne poznam. Še manj mi pade na pamet, da bi pol leta ali celo eno leto pripravljala dogodek, ki bo trajal en dan. Pomisleke glede priimka sem omenila že zgoraj. Predvsem pa … Če se imata dva rada, papir ne spremeni ničesar. Rada se bosta imela tudi brez tega papirja. Če ljubezni ni, zveze tudi papir ne bo mogel rešiti. V bistvu tudi danes ne poznam prav nobenega razloga za reči DA. Razen tega, da tako zelo ljubiš partnerja, ki mu papir veliko pomeni. In če nekoga tako zelo ljubiš, kajpak ne vztrajaš za vsako ceno pri svojih stališčih, ampak se prilagodiš. Pač stisneš zobe in en dan “paradiraš” okoli v beli obleki, plešeš na govejo glasbo in nazdravljaš z ljudmi, za katere moraš naslednji dan spraševati, kdo sploh so.

Kakorkoli že, pravno je reči DA ali reči NIČ eno in isto, kajti pri nas je zunajzakonska skupnost izenačena z zakonsko. Zakaj torej poroka? Ker je koruzništvo menda greh? Ker je, kot nekateri pravijo, po poroki čustvena navezanost večja? Ker naj bi bilo s papirjem manj možnosti, da bo tisti drugi nekega dne preprosto vzel svoje stvari in odšel? Zanimajo me vaša razmišljanja. Moje je vsekakor naslednje … Če dva ne zadrži skupaj malo bitejce, ki vanju gledala, kot bi bila sam Bog, če ju skupaj ne zadrži otrok, ju ne bo noben papir.

Vem, da človek nikoli ne sme reči nikoli, ampak bom vseeno rekla … Če se bom kdaj poročila, se ne bom nikoli ločila. Ker se bom poročila samo iz tako velike ljubezni, ki ne bo mogla nikoli umreti.

Advertisements

2 komentarja to “Reči DA ali reči NIČ?”

  1. Raspberry said

    Poroka… Tudi moj fant ima podobno stališče kot ti, nepotrebno tratenje denarja in energije, pa tudi papirja. Sama pa sem zmeraj sanjarila o poroki. Pa če pogledam čisto trezno, obstaja za to trden vzrok.
    Pravljice! S pravljicami so nam dekletom oprali možgane. V vsaki (razen Janko in Metka), kjer nastopata kaka lepotica in lepotec, se na koncu zgodi isto: poroka (direktno ali indirektno prikazana). Živita skupaj srečno do konca svojih dni. In ta do konca svojih dni se pojavlja tudi v poročni zaobljubi. Mogoče je to kdaj res veljalo. Ampak to je bilo takrat, ko so ljudje še bili verni, bogaboječi in so spoštovali cerkvene zapovedi. Vem, da nisi verna, tudi sama nisem, čeprav sem bila krščena in birmana, pa me vendarle zanima, kakšno mnenje imaš o 10 zapovedih. Nekoč so bile zapovedi spoštovane in so dejansko delale nek red v družbi. Danes o tem ne moremo več govoriti. Lopovščina, uboji itd. se dogajajo vsak dan, slabe vesti pa nima nihče več. Žal.

  2. zogca said

    Veš, kako, tiste prve tri: Veruj v enega Boga, ne skruni Božjega imena, posvečuj Gospodov dan, te so mi pač nepomembne, ker nisem verna. Te druge, spoštuj očeta in mater, ne ubijaj, ne nečistuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne pričaj po krivem, ne želi svojega bližnjega žene, ne želi svojega bližnjega blaga se mi zdijo pa zelo vredne spoštovanja. Verni ali neverni, svet bi bil veliko lepši, če bi se jih ljudi držali.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: