Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Podarim objem!

Posted by zogca na avgust 31, 2008

Gotovo je že deset let, odkar sem na spletu gledala fotografije Ptuja in si rekla, da tudi jaz želim videti to mestece. V tem času sem prepotovala pol Evrope, do Ptuja pa vseeno nisem prišla. Vedno je kaj prišlo vmes. Tokrat je bilo drugače. Tokrat mi je uspelo. Tokrat sem rekla, da grem in sem res šla.

Sicer je bilo zjutraj težko vstati, kajti do dveh zjutraj sem se “omamljala” z Alom Bundyjem in njegovo Družino za umret, vendar sem imela naročeno bujenje. Ne tisto Telekomovo, kajti meni ne pomaga. Obrnem se in zaspim nazaj. Mene morajo zbujati starši in me tako dolgo zadrževati na zvezi, dokler nisem sposobna razumeti, da resnično moram vstati. Na vrsti so bile hitre priprave. V desetih minutah sem bila oprhana, oblečena in tudi taksi sem poklicala. Pravočasno sem prišla na postajo, kupila sem povratno vozovnico in ob 7.40 sem se že peljala proti Ptuju.

Malo sem brala (trenutno študiram knjigo Ženske, ki preveč ljubijo), malo telefonirala (ne prostovoljno, nenehno mi je zvonil telefon) in že sem bila tam. Namesto proti znamenitostim mesta sem najprej zavila v nakupovalno središče ter pregledala trgovine. In ker sem na poti do nakupovalnega središča videla starejšo gospo, ki je nosila majico z napisom I am not a model, I just look like one ter se mi je zdela na moč imenitna, majico pa sem potem videla v eni od trgovin … Morala sem jo imeti. Sicer pa nisem zapravljala. Bravo zame.

Ker nisem utegnila zajtrkovati, sem se že zgodaj odpravila na kosilo ter presenečena ugotovila, da so cene na Ptuju bistveno nižje od ljubljanskih. Za pet evrov sem dobila juho, meso, krompir, solato in kokakolo. Potem sem bila nared … Sprehod ob reki. Zdaj vem, da se reka imenuje Drava. Včeraj, sramota, tega nisem vedela.

Vzpon na Ptujski grad, kjer sem nekaj časa počivala in brala knjigo. “Planinarjenje” je namreč naporno. Potem pa sem preprosto hodila po ulicah Ptuja, da bi videla čim več. Kar nekaj stvari pa sem zabeležila s pomočjo svojega dobrega prijatelja fotoaparata. Ko se je že bližala ura odhoda in sem se podala nazaj proti postaji, sem na eni izmed trgovin zagledala plakat, na katerem je nekdo podarjal objem. In od vsega, kar sem videla, mi bo verjetno prav ta plakat ostal najbolj v spominu. Kajti bil je tako običajen, vendar hkrati tako nenavaden. Kdo pa še podarja objeme?

Postaja je na Ptuju stara. Tako zelo stara, da bi lahko bila tudi iz časov Marije Terezije. Vendar velika tabla, ki stoji pred njo, obljublja, da bodo tudi Ptujčani dobili sodobno železniško postajo. Mislim, da si jo tako urejeno in lepo mesto tudi zasluži. Ko sem čakala na vlak, sem čvekala z gospodično iz Hongkonga. Čvek sva nadaljevali tudi na vlaku, pridružila pa se nama je gospa iz Amerike, ki je potovala po Evropi z dvema paroma iz Nove Zelandije. Čez čas sta tudi ta dva para prišla v našo kabino in delali smo načrt potovanja zanje. Teh pet upokojencev je namreč najelo avto in želijo videti čim več slovenskih znamenitosti. Z očetom na telefonu sem jim na zemljevid risala pot … Na Bled. Potem do Bohinja. Nazaj na Bled. Potem pa Jesenice, Kranjska gora, čez Vršič in po dolini Soče do Nove Gorice. Ko smo prišli v Ljubljano, sem jih še pospremila do hotela, da se ne bi izgubili. In lahko samo rečem … V Ljubljani je živo. V Ljubljani se res dogaja. Ampak žal bo kmalu vse to prekrila tema ob štirih popoldne in megla.

Kako zelo ne maram zime. Preden pa pride … Čez deset dni grem za tri dni v Munchen in na ogled bavarskih gradov. Če le ne bodo odpovedali izleta. Teden dni pozneje si bom ogledovala Plitvička jezera. In oktobra, komaj čakam, je pred mano tritedensko potepanje po Evropi. Ko bo zima enkrat res prišla, pa sem bom vrgla na kavč in sama, ali bolje skupaj z Alom Bundyjem, čakala pomlad. Mogoče pa me bo kdo prišel objet in ogret. Upanje umre zadnje.

 

3 Responses to “Podarim objem!”

  1. romeno said

    Kje si bila na kosilu ?

  2. mmisaa said

    Kar sama si se potepala??

  3. zogca said

    To je bilo leto in pol nazaj.

    Kosilo? V centru. Ena restavracija, ki ima potem zgoraj na nadstropju dvorišče. Ne vem, kako se ji je reklo. Blizu cerkve. Nič fensi šmensi, sem pa dobro jedla.

    Jup, Miša, kar sama sem šla.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: