Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Toda človek sem!

Posted by zogca na julij 5, 2008

BOLEČINA PRETEKLOSTI SE NE VIDI

Nič se ne ve več,
kaj je nekoč bolelo.
O, da bi znala preživeti
ob skorji kruha in vodi.
Toda človek sem.
Zato potrebujem človeka.

Sedim tu.
In tako me bodo nekoč našli.
Moji ljudje.
Sreča je, da pridejo pote,
čeprav si že ves osmrajen
in strohnjen …
Sreča je, da te odpeljejo v mir.
In zopet se nič ne ve,
kaj je nekoč bolelo.

Rebeka Železnik – Meserko

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: