Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Archive for junij 2008

Podari mi šopek obljub!

Posted by zogca na junij 20, 2008

NIKDAR VEČ

Prebudi me s poljubom,
odnesi me tja,
kjer si ljubil zvezde v moji travi,
želim, da tvoj potok žubori
čez mojo samoto,
podari mi šopek obljub,
ki jih ne boš mogel držati,
uspavaj me s srečnim nasmehom
in ne poljubi me nikdar več.

Nevenka Klemenc

Advertisements

Posted in Poezija | Leave a Comment »

In sama spet čakam …

Posted by zogca na junij 17, 2008

DVORJENJE

V vabljivem mirovanju
te vabim
in se mi bližaš
in bližaš,

a vedno se prehitro
stegnem k tebi,
da izgineš

in sama spet čakam
na svojo umiritev.

Vanja Strle

Posted in Poezija | Leave a Comment »

Ko bom le za hip podvomila!

Posted by zogca na junij 16, 2008

NARASLA, RJAVO ZELENA MLADA VODA

Narasla, rjavo zelena mlada voda
odnaša vse:
dom in cesto do doma,
spomine in upe,
ljubezni, ki so bile
in niso bile.

Kamor pogledam,
povsod je nakodrana, gosta,
rjavo zelena gladina
mlade vode.
Zavoljo moje vere
me nosi na površini.
Ko bom le za hip podvomila
o moči ljubezni,
bom potonila brez sledu –
kot vse,
kar odnaša rjavo zelena
pomladna voda,
ki spira naplavine sveta
na kaleča semena.

Neža Maurer

Posted in Poezija | Leave a Comment »

Ne poznam poti do tebe!

Posted by zogca na junij 16, 2008

POT

Vse poti, ki vodijo nikamor,
sem že prehodila,
na vsa gluha vrata
sem potrkala,
vem, da si
in ne poznam poti do tebe,
če je ti
ne prepoznaš
za svojo pot.

Vanja Strle

Posted in Poezija | Leave a Comment »

Ljubezen te ne zaustavi!

Posted by zogca na junij 15, 2008

TI POTUJEŠ Z VETROM

Ti potuješ z vetrom
in se nikjer ne ustaviš.
Tvoj naslednji korak
je neznan.
In smer poti
je neznana.
Tvoja podoba
se spreminja
in tvoja oblika
se spreminja.
Ljubezen te ne ustavi
in nič te ne zaustavi.

Počivaš,
ko nastopi brezveterje.

Vanja Strle

Posted in Poezija | Leave a Comment »

Ne trgaj mojega srca!

Posted by zogca na junij 14, 2008

SAMO, DA SI

Ti, ki me osrečuješ, da si,
pojdi kamorkoli,
moja ljubezen bo šla za tabo.
Ne boj se je,
ne bo te dušila,
nič ne bo terjala od tebe,
ničesar pričakovala,
samo, da si,
samo, da si
in ne trgaj mojega srca,
naj cveti v svoji resnici
in pusti ga,
naj živi za svojo ljubezen.

Vanja Strle

Posted in Poezija | Leave a Comment »

Zato sem vedno rekla ne!

Posted by zogca na junij 14, 2008

Sedmi razred. Šolsko leto se je končalo. Naenkrat ni bilo več učenja. Deževalo je in deževalo, zato se mi ni ljubilo cele dneve viseti zunaj, nismo pa v tistih časih imeli kabelske televizije s stotimi programi. Tudi interneta še ni bilo. Ima kdo kakšno dobro knjigo? Mi otroci s postaje ZOO, moraš jo prebrati. In kot sem eno leto prej za dnevnike Jadrana Krta mislila, da gre za dolgočasno zgodbo, ki se dogaja nekje na Jadranski obali, tako sem mislila, da knjiga Mi otroci s postaje ZOO govori o mulariji, ki se preganja po živalskem vrtu. Skratka, dolgčas. Ne bi, hvala. Vendar sem jo vseeno vzela. Ko sem prebrala prvo stran, knjige nisem odložila, dokler nisem prišla do zadnje. Brala sem jo do šestih zjutraj. V takrat mojem najljubšem kotičku, stisnjena med omaro in francoski balkon.

Ko sem jo prebrala prvič, pozneje sem jo vsaj še desetkrat, sem vedela, da nikoli ne bom poskusila nobenega mamila. In res ga nisem. Četudi sem se družila s patroni, ki so se na veliko zakajali, mnogi izmed njih pa so končali tudi na igli, nikoli nisem poskusila niti trave. Kogar ta knjiga ne odvrne od mamil, ta je mazohist. Žal sem v zadnjem času prebrala kar nekaj izpovedi mladih, ki so trdili, da so si prav zaradi te knjige želeli poskusiti heroin in so tudi naredili.

Knjiga Mi otroci s postaje ZOO ali Wir Kinder vom Bahnhof ZOO je zgodba o Christiane, najstnici iz Berlina, ki je pri dvanajstih letih prvič vzela hašiš in ni odnehala, dokler ni bila kot jajce jajcu podobna svojim vzornikom, ki so bili vsi okoreli narkomani, skratka odvisnica o heroina. Zjutraj je hodila v šolo, popoldne pa se je s svojimi prijateljicami prodajala na postaji ZOO, ki je v takratnem Berlinu veljala za zbirališče narkomanov, nastavljačev, preprodajalcev, alkoholikov in drugih izmečkov sodobne družbe. Dve leti je trajalo, da je mama opazila, kaj se dogaja z njeno hčerko. Po več neuspešnih poskusih odvajanja jo je mama poslala k babici v majhno vas blizu Hamburga. In bralcu se zdi, da je bilo Christianinega pekla takrat konec. Kot se je končala tudi knjiga. Žal temu ni bilo tako. Christiane je v okviru promocije knjige in filma prepotovala Evropo in Ameriko ter zaslužila veliko denarja. Po vrnitvi v Berlin je zašla na stara pota. Zaradi posedovanja heroina je eno leto preživela v zaporu, potem pa je odpotovala v Grčijo, kjer se je zaljubila v umetnika, zasvojenega s kokainom. A kmalu je tudi on končal v zaporu. Po letih potovanj se je dokončno vrnila v Berlin: noseča. Dojenček je bil še zadnji povod, da je končno poiskala strokovno pomoč pri odvajanju. Od tistih časov nepretrgoma jemlje metadon, približno tri mililitre na dan, in živi normalno življenje.

Ko sem se pred leti sprehodila po tej zloglasni postaji ZOO, sem se lahko prepričala, da res ni več takšna, kot je bila v Christianinih časih. Danes je to samo običajna postaja berlinske podzemne železnice, vendar je mene, verjetno zaradi knjige, nenehno spreletaval srh. Edino, kar je spominjalo na opise iz knjige, so bili trije stari narkomani, dva možakarja in ena ženska. Bili so živi, ampak živi mrliči.

In še sporočilo za vse mlade, ki morebiti berejo moj blog … IZBERITE ŽIVLJENJE BREZ MAMIL. MAMILA VAM NE BODO DALA NIČ, VZELA PA VAM BODO VSE.

Posted in Knjige | Leave a Comment »

In zmagovalec BB je …

Posted by zogca na junij 13, 2008

Jutri zvečer bomo izvedeli, kdo je letošnji zmagovalec resničnostnega šova Big Brother. Domina Mateja gotovo ne. Dolgočasni popoln zet Marčelo verjetno tudi ne. Razumi ga, če ga moreš Naske ima kar precej možnosti, vendar se bojim, da bo 92.000 evrov domov odnesel tipičen slovenski fant Sandi, ker bo harmonika pretehtala mučenje živali in bo to, da je naš pretehtalo, da je z nagnusno lažjo spravil ven Dejana, kateremu je pozneje sledil tudi Sebastijan. Hvalabogu, da bo jutri konec, kajti postali so resnično dolgočasni. Ker jim zaradi nogometa nisem posvečala skoraj nič pozornosti, sem si po končani tekmi rekla … Ker je zadnji večer, bom prižgala kamero. Ura je 23.05. Vsi spijo. Sliši se samo smrčanje.

Lanski Big Brother je bil, vsaj meni, boljši.

Posted in Mediji | Leave a Comment »

Ljubezen kot nakupovalno središče!

Posted by zogca na junij 13, 2008

Vstopiš v nakupovalno središče in pred teboj se znajde cel niz trgovin. Vse mamijo in kar kličejo tvoje ime. Stopiš v prvo, si ogleduješ, pomerjaš, vzameš tisto, kar ti je všeč, plačaš in greš. V tej trgovini ni več ničesar zanimivega. Stopiš v drugo, si ogleduješ, pomerjaš, vzameš tisto, kar ti je všeč, plačaš in greš. Stopiš v tretjo, si ogleduješ, pomerjaš, vzameš tisto, kar ti je všeč, plačaš in greš. Enako s četrto, peto, šesto … Kaj ima vse to opraviti z ljubeznijo? Razložili so mi, da je danes to ljubezen. In ko se ozrem okoli sebe, ne morem, da ne bi opazila, da mnogi tako razmišljajo. V vsaki trgovini vzamejo tisto najbolj mikavno in gredo naprej. Pogosto tudi do blagajne ne stopijo, ampak s polnimi rokami vrečk preprosto stopijo skozi izhodna vrata in se ne zmenijo za glasno piskanje alarma. In vendar … Ljudje nismo trgovine. To pa ni ljubezen. Ljubezen je nekaj povsem drugega, vse kaj drugega kot preračunljivost.

Posted in Ljubezen | Leave a Comment »

Ko je odšel …

Posted by zogca na junij 13, 2008

KO JE PRIŠEL

Ko je prišel,
sem postala čisto tiha.
Ko je prišel,
sem postala čisto gola.
Ko je prišel,
sem postala nežna in ranljiva.

Ko je odšel,
je pri meni pustil
svoja krila.

Vanja Strle

Posted in Poezija | Leave a Comment »