Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Enoposteljno, prosim!

Posted by zogca na maj 15, 2008

Ko berem, s kakšnim navdušenjem drugi načrtujejo počitnice in kako se jim veselijo, me stisne pri srcu. Kajti spomnim se lanskega poletja, ko sva vse to počela tudi midva. In spomnim se čudovitih počitnic. Spomnim se vseh lepih trenutkov. Pravzaprav so bili vsi lepi. Z menoj je kajpak nekaj zelo narobe, ker sem pričakovala, da bo želel nekaj tako lepega še kdaj ponoviti. Karkoli naj bi že bilo narobe z menoj, bo nekaj časa to moralo biti narobe na počitnicah. Na katere grem sama. Bili so časi, ko sem si to najbolj želela. Kajti predolgo sem na počitnice hodila z nekom, ki ga preprosto nisem več prenesla. In prve počitnice brez njega so bile čudovite. Prve počitnice brez njega, s katerim sem se imela lepo, pač ne bodo. Ker vem, da ga bom pogrešala, zelo pogrešala.

Vendar je, kar je. In zato grem sama. Vzela bom nahrbtnik in pot pod noge. Še vedno ne vem, kam naj bi me ta pot pripeljala. Vem samo, da tokrat potrebujem enoposteljno sobo. In da več kot dva dni v teh dveh, treh tednih ne želim ležati na plaži. Rada bi čim manj narave in čim več betona. Rada bi čim več videla, naredila čim več lepih fotografij. Rada bi čim manj držav, v katerih je najstrožje prepovedano v lokalu prižgati cigareto. Skratka, želim aktivne kadilske počitnice. Vsi vaši predlogi o tem, na kateri konec Evrope naj se podam s svojim nahrbtnikom, bodo več kot dobrošli.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: