Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Iz riti v glavo …

Posted by zogca na april 30, 2008

Četudi se rana morebiti nekega dne resnično zaceli, brazgotina gotovo ostane za vedno. V brazgotino so vtkani spomini na bolečino, ki jo je povzročilo slovo nekoga, ki si ga imel najraje na vsem svetu. Bila sva si vse, danes si nisva nič. Bil je moja prva misel, ko sem se zbudila in moja zadnja misel, preden sem zaspala. In to je ostal vse do danes. Čeprav ga ni več, še vedno živi v mojem srcu in v mojih spominih. Še vedno čutim njegovo roko v svoji, še vedno čutim njegove prste v svojih laseh, še vedno vidim njegove oči, ki gledajo samo mene. Vendar njega ni več ob meni. Ne želim ga izpustiti iz srca, ne želim ga izpustiti iz spominov. Če ga izpustim, bo odšel za vedno. Jaz pa bi tako rada še kdaj videla njegov nasmeh. Tako rada bi še kdaj zrla v njegove oči. Tako rada bi ga še kdaj poljubila.

Jezna sem na ves svet. Jezna sem tudi na Boga, v katerega sploh ne verjamem. Jezna sem, tako zelo sem jezna. Nekdo mi ga je namreč vzel. Njega, ki ga imam še danes najraje na vsem svetu. Čeprav vem, da bi morala biti jezna nanj. Kajti on je tisti, ki je odšel. On je tisti, ki mi je ukradel nasmehe, poglede in poljube. Vendar se nanj ne morem jeziti. Ne nanj. Ne zares. Kajti v mojih očeh je on še vedno najčudovitejši. In če se kdaj jezim nanj, če kdaj pomislim kaj slabega o njem, sem potem še bolj jezna nase in mislim, da sem jaz tista, ki je zares slaba. Ker mu delam krivico. Ker mi nikakor ne pride iz riti v glavo, da je on tisti, ki je meni storil krivico. Kajti tega, kar je on naredil meni, jaz ne bi naredila niti svojemu najhujšemu sovražniku. Prepričeval me je, da je prav on najbolj pravi zame, z menoj delal načrte in sanjal sanje, mi na koncu za nameček povedal še to, da bo zelo ponosen, ko bom nekoč njegova žena … In kar odšel. Kot vse to ne bi pomenilo prav nič.

Kot se nekoč ni mogel nagledati navihane, igrive in zabavne nagajivke, tako danes sploh ne želi videti žalostne, zagrenjene in razočarane cmere. Jaz pa sem še vedno tista ista, ki ga ima tako zelo rada. Tista, ki si vsak dan zastavlja samo eno vprašanje … Kaj se mu tako slabega naredila, da je on moral to narediti meni?

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: