Žogca v ofsajdu

In nič več v pričakovanju sodniške piščalke

Popolnoma mokra …

Posted by zogca na april 18, 2008

Popolnoma mokra, premočena do kože, sem se vrnila s sprehoda s štirinožnim prijateljem. Ki žal ni moj, četudi sva postala velika prijatelja. Imam še štirinožno prijateljico, ki jo sprehajam. Tudi ona žal ni moja. Počutim se kot v pesmi Life for rent. Well I deserve nothing more than I get, cos nothing I have is truly mine. Mogoče ne boste razumeli, zakaj si ne kupim svojega štirinožnega prijatelja, če si ga tako zelo želim. Odgovor na to vprašanje boste našli v objavi z naslovom Polna skleda. Zame eno in povsem samo bi »skleda« lahko bila prevelika. In če bi jaz čez eno leto ugotovila, da ne morem več, da temu nisem kos, bi nekdo trpel. Nekdo, ki si tega ne bi zaslužil.

Ko zdaj skozi okno gledam dež, ki še vedno pada, se sprašujem, ali je res tisto, kar govorijo. Da si človek lahko zaželi vse in to tudi resnično dobi, če le dovolj verjame. Bo nehalo deževati, če si bom to zaželela in bom v to dovolj verjela? Se bo on vrnil, če si bom to želela in bom v to dovolj verjela? Ne dvomim, da jih je kar nekaj že precej sitih mojega spletnega stokanja o njem. In da bi me kdo izmed njih z velikim veseljem poslal v kakšno delavnico na temo odvisnosti od odnosov. Če sem iskrena, imam že kar alergijo na besedno zvezo odvisnost od odnosov. Vsi, ki bi radi zveneli učeno, dandanes »operirajo« s tem pojmom. Kot ne bi poznali nobenega drugega. Ljubim te, ker te potrebujem, je odvisnost. Potrebujem te, ker te ljubim, je ljubezen. Mar ti »učeni« ljudje svetujejo, naj nikogar ne ljubimo, da ga ne bomo potrebovali? Mar ti »učeni« ljudje mislijo, da bi morali nehati ljubiti istega trenutka, ko začnemo potrebovati nekoga, ki se je odločil, da nas ne potrebuje več? Ko prebiram »modrosti učenih amaterjev«, se mi zazdi, da je težava v ljubezni. Vendar ni, težava je v pomanjkanju ljubezni. Ni pomembno, kako globoko tiči težava, kako brezupen je pogled nanjo, kako zapletena je zmešnjava, kako velika je napaka, če bi mogli dovolj ljubiti, bi jo rešili.

Če imaš nekoga resnično rad, ga boš imel rad tudi takrat, ko ga ne bo več ob tebi. Če imaš lahko rad samo tistega, ki je ob tebi, boš nekega dne spoznal, da imaš lahko rad vsakogar. Da sploh ne izbiraš. Da je dovolj, da je nekdo, kdorkoli pač že, ob tebi. Upam, da ne bom zvenela preveč učeno, če napišem, da to potem ni ljubezen, ampak strah pred samoto. Mene samote ni strah. In če ne morem biti s tistim, ki ga ljubim, sem veliko raje sama, kot da bi bila z nekom, ki ga ne ljubim ter bi si morala vsak dan prigovarjati, da ga imam rada. Jaz ne potrebujem moškega, ker moram imeti nekoga ob sebi, potem pa, da bo vse še toliko lepše, celo reč osmislim z ljubeznijo. Jaz potrebujem tistega, ki sem ga vzljubila, ampak ga nisem potrebovala. Če bom kdaj vzljubila nekoga zato, ker ga bom potrebovala, bo to moj osebni poraz in dokaz moje nemoči, da na tem svetu preživim tudi sama.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: