Se boste dali pičiti?

Poleti je bila prašičja gripa skoraj vsak dan glavna novica. Spremljali smo, kako je število obolelih naraščalo, potem pa kar naenkrat … Kot bi cela reč izginila. Seveda ni, samo prenehala je biti udarna novica. Ko sem se pred nekaj dnevi spraševala, kaj, za vraga, se je pravzaprav zgodilo s to gripo, sem na poročilih zasledila, da je ameriški predsednik Barack Obama je zaradi nove gripe razglasil izredne razmere. Pri nas, hvalabogu, izrednih razmer še ni, priprave na izbruh pa so menda v polnem teku, lepo.

V teh dneh, piše Dnevnik, se po Sloveniji začenja cepljenje proti novi gripi. Prvi bodo cepljeni zdravstveni delavci kot tisti, ki bi lahko bili najbolj na udaru v primeru epidemije in kot ključen člen pri zagotavljanju zdravja ljudi. Za prebivalstvo bo cepljenje možno z novembrom. Zanima me, ali se boste dali pičiti. Jaz verjetno ne, si bom pa kupila masko ali brez. Za vsak primer. Če bom slučajno na ulici srečala princa in ga bom morala lupčkati. Mah, saj ga ne bom. Če bi slučajno ga, bi mi pa bilo povsem vseeno, če “fašem” gripo.

Konec sveta?!?

V zadnjih letih sem že večkrat ljudi slišala omenjati konec sveta, ki naj bi se zgodil leta 2012. Priznam, v takšnih debatah nikoli nisem sodelovala, ampak sem samo zamahnila z roko in navrgla nekaj v smislu: “Upam, da me bodo obvestil dan, dva prej, da bom lahko zapravila ves svoj denar.” Nikoli nisem spraševala kaj, kako in zakaj. Ko sem včeraj na 24 ur zasledila članek, ki razlaga, zakaj takšne napovedi, sem ga seveda prebrala, da bom vedela, kaj je tisto, na kar zamahnem z roko. Še vedno ne verjamem v konec sveta. In vi?

Do okolja prijazen orgazem?!?

Ne, ne bom pisala o neki svoji pogruntavščini. O orgazmu, ki je prijazen do okolja, poroča spletni portal RTV SLO. Do zdaj so, tako piše v članku, vsi vibratorji delovali na običajne baterije, ki jih je bilo treba na vsake toliko časa zamenjati ali pa znova napolniti. In to je bilo očitno neekološko. Vibrator, ki ne potrebuje baterij in so ga izdelali Irci, je sestavljen iz popolnoma recikliranih materialov, napolni pa se ga preprosto z močjo človeških rok, saj vsebuje posebno ročico in akumulator.

Pozdravljam skrb za okolje, ampak priznati moram, da nečesa res ne razumem. Dandanes, ko naj bi vse bilo naravno in prijazno do okolja (že sama proizvodnja, pa četudi iz recikliranih materialov, je okolju neprijazna), do orgazma res ni več mogoče priti po tisti najbolj naravni poti? Saj vemo, kateri, kajne? Ne pravim, da ljudje ne bi smeli uporabljati pripomočkov, daleč od tega, ampak od tistih “narava frikov” bi pa skoraj pričakovala naravne orgazme.

Je dandanes res tako?

Na svojem najljubšem forumu sem nocoj videla strip, ob katerem sem se najprej pošteno nasmejala, nato pa začela razmišljati, da je v vsaki šali nekaj resnice in se spraševati, koliko je pravzaprav resnice v tem stripu.

Je dandanes res tako?

Kaj zdaj, bo medalja?

Sinoči je bilo na Žogcinem blogu vroče, hudo vroče, čeprav nihče niti z eno besedo ni omenil seksa. Da, bila je košarka. Navijali smo z vsem srcem in na koncu smo bili vsi razočarani, nekateri bolj, drugi manj. Jaz sem se, na primer, tolažila s tem, da četudi so moji izgubili, so tisti, ki so zmagali, na nek način tudi moji.

Ampak nocoj, nocoj hočem medaljo, ne, hočem dve medalji. Ne samo zlato (sem pesimistka) tistih, ki so tudi moji, predvsem bi rada bronasto teh, ki so samo moji (oja, tudi glede tega sem pesimistka). Prvo tekmo bom spremljala skupaj z vami, drugo pa bom gledala pri starših, kajti nocoj bom po dolgem času spet spala pri mami in očetu.

Kako naj se piše otrok?

Ne, nisem noseča. Čudež, ki je uspel Mariji z Jezusom, meni še vedno ni. K pisanju me je spodbudila tema na mojem naljubšem forumu. Jaz sem, priznam, malo za Luno in meni se zdi “normalno”, da otrok nosi priimek svojega očeta. Vem, da dandanes veliko otrok nosi tako priimek očeta kot matere, kar se mi ne zdi sporno, ni pa po mojem okusu. Na forumu pa sem zasledila, da očitno nekatere ženske mislijo, da bi otrok moral nositi priimek matere, kajti ona ga je nosila, rodila in dojila. Moškemu očitati, da tega ni počel, se mi zdi skrajno neprimerno, kajti … Kako naj bi to izvedel?

Jaz zagovarjam stališče, da naj bi otroku priimek dal oče, mama pa ime. In vi, kaj menite, kako naj se piše otrok?

Oralni seks ni pravi seks?!?

“Mnogo najstnikov oralni seks niti ne smatra za pravi seks in prav zaradi tega je oralni seks izgubil svojo komponento intimnosti in ga najstniki izvajajo že rutinsko. Nanj gledajo kot na način, kako ohraniti devištvo, a vseeno biti spolno aktiven”, sem danes prebrala v enem izmed člankov na 24 ur. Daleč od tega, da bi vse, kar preberem, jemala za suho zlato, ampak veliko prevečkrat sem že na forumih brala hudo romantinčne zgodbe o parih, ki so “čakali” do poroke, potem pa se je izkazalo, da je to čakanje pravzaprav bilo vse drugo kot vzdržnost v pravem pomenu besede. Je za vas oralni seks seks ali ne?

Kdor pije, naj tudi plača?!?

Pijani vozniki na naših cestah povzročijo okoli 40 odstotkov vseh prometnih nesreč, zato je minister za zdravje Borut Miklavčič pred dnevi napovedal spremembo zakona. Ta predvideva odškodninsko odgovornost opitih povzročiteljev nesreč, kar pomeni, da bodo morali ti sami plačati stroške zdravljenja in rehabilitacije za vse udeležence v nesreči. Enako velja za povzročitelje pod vplivom mamil in tiste nasilne. Zdravljenje in rehabilitacijo ponesrečencev v sedanjem sistemu krije splošno zdravstveno zavarovanje, vendar so ti stroški izjemno visoki. Predlagana sprememba v omenjenem zakonu bi po približnih izračunih prinesla okoli 130 milijonov evrov na leto, torej ravno toliko denarja, kot ga bo zdravstvena blagajna letos izčrpala iz rezervnega sklada.

O tem, da so naše ceste polne pijancev, ki po njih sejejo smrt, ni nobenega dvoma, kot tudi ni nobenega dvoma o tem, da jih do zdaj še noben zakon ni uspel ustaviti in nekako dvomim, da bo ta kaj bolj uspešen. Četudi se načelno strinjam s tem, da naj tisti, ki pije in vozi, sam plača povzročeno škodo, je na mestu tudi vprašanje, ali ta najnovejši ukrep ni bolj kot naši varnosti pred brezbrižnimi vozniki namenjen polnjenju še ene luknje, tokrat zdravstvene? Kot je na mestu tudi vprašanje, kaj bo s tistimi povzročitelji nesreč, ki nikjer ne delajo, nimajo prebite pare in jih ne bo moč niti rubiti, kaj bo s partnerji in otroki povzročiteljev, ki jim bodo zaradi plačila zdravstvenih storitev prodali streho nad glavo?

Kaj menite vi? Naj tisti, ki pijejo in vozijo, tudi plačajo, ali pa vam je ljubši sedanji sistem?

Iz službe na pokopališče?

Ste sinoči gledali Tarčo? Če je odgovor da, ali ste mogoče ob spremljanju oddaje pomislili, da je bolje, da vas “vzame hudič” tistega dne, ko ne boste mogli več delati? Pokojnine, ki nam jih obetajo, so namreč mizerne. Tisti, ki danes zaslužijo povprečno plačo 898 evrov, bi v primeru, da bi se upokojili leta 2024, imeli pokojnino 502 evra. Se vam zdi malo? Kaj naj potem rečejo tisti, ki danes prejemajo minimalno plačo, ki znaša 589 evrov in bi v primeru, da bi se leta 2024 upokojili, dobivali pokojnino v znesku 329 evrov? Obe številki sta že danes na pragu oziroma pod pragom revščine, ki ga po nekih izračunih predstavlja številka 495. In menda bo z vsakim letom huje. V Sloveniji je danes 868.732 zaposlenih (če ni z današnjim dnem že kakšen manj) ter 556.876 upokojencev (če ni z današnjim dnem že kakšen več). Upokojen je torej že vsak četrti Slovenec in na enega upokojenca pride 1,69 zaposlenega, še pred petindvajsetimi leti pa so za enega upokojenca delali trije zaposleni. Leta 2035 naj bi se to razmerje izenačilo in bo za enega upokojenca delal en sam zaposlen. Nam mladim seveda kot rešitev priporočajo dodatno varčevanje. Sliši se preprosto, pa vendar ni. Nekoč so trije delali za enega upokojenca in za nameček jim ni bilo treba dodatno varčevati. Čez nekaj let bo samo še eden delal za enega upokojenca, hkrati pa bo moral dajati na stran še za svoja stara leta. In kako varno je sploh to, kar dajemo na stran? Ameriški primer je namreč pokazal, da ne najbolj. Mnogi Američani, ki so mislili, da so prihranili dovolj in se bodo letos lahko upokojili, so zgroženi ugotovili, da sta jim recesija in zlom borze upokojitev prestavila na poznejša leta.

Kaj je torej rešitev, da gremo iz službe naravnost na pokopališče?

Prašičja gripa!

Katerokoli številko bom napisala, bo takrat, ko boste vi objavo prebrali, že zastarela. Če se lotim naštevanja držav, v katerih so prašičjo gripo že odkrili, bom spisek morala čez nekaj ur dopolnjevati, zato bom tudi to preskočila. Gripa je. Nekateri so zaradi nje panični, druge je stran, spet tretji se iz cele zadevščine norčujejo. In čeprav moja mama, ki je tudi sama upokojenka, v šali govori, da bi država to priložnost morala izkoristiti tako, da bi pol milijona upokojencev poslala na počitnice v Mehiko in se tako rešila hudega finančnega bremena ter državi omogočila razcvet, vse kaže, da do zdaj zbolevajo in umirajo predvsem mlajši odrasli, ki naj bi bili najbolj odporni. In mi? Kajpak smo ustanovili posebno vladno koordinacijsko skupino, brez tega pač ne gre, ki bo slovensko javnost vsakodnevno obveščala o dogodkih. Na letališču pa, če jaz dobro razumem pisanje medijev, nič. Nihče vas nič ne vpraša, nihče vas ne pregleda. Odločili so se, da bodo potnikom začeli deliti letake in jih tako obveščali o znakih bolezni in ravnanju v primeru suma na okužbo, očitno računajoč na to, da se bodo ljudje sami “prijavili” in prostovoljno takoj odšli v zdrastveno ustanovo in v karanteno. Če sodim po svojih izkušnjah, se ljudje, ki pripotujejo iz daljnih dežel, ne zmenijo dosti za visoko temperaturo, bruhanje ali drisko in gredo k zdravniku šele takrat, ko jih skrbi za lastno zdravje.

Nas skrbi premalo ali preveč?

Se dobiva na Titovi?

Ne, ne bo šlo. Menda ta cesta nima nobene številke, potemtakem verjetno ne more imeti lokalov, kjer bi se lahko dobila s komerkoli od vas, ampak imamo pa jo, Titovo cesto, vsaj tako poroča 24 ur. Ljubljanski mestni svet je namreč ob obstrukciji svetnikov SDS s 24 glasovi za in štirimi proti podprl predlog o poimenovanju vzhodne mestne vpadnice po Josipu Brozu Titu. Titova cesta bo potekala od krožišča pri Plečnikovih Žalah po trasi novo načrtovane severne vpadnice prek tomačevskega krožišča do križišča z Zasavsko in Dunajsko cesto v Črnučah.

Seks, seks in še več seksa!

Ker je petek Branetov dan za metek, jaz pa Braneta zelo rada berem, grem vsak petkov večer pogledat, kaj je novega na njegovem blogu. Kajpak imam v mislih Braneta Kastelica. Upam, da mi ne bo zameril, ker mu bom iz najnovejše objave sunila tri misli.

“Nimfomanka je ženska, ki je enako obsedena s seksom kot povprečni moški.” Mignon McLaughlin

“Intelektualec je oseba, ki je odkrila nekaj, kar mu je bolj zanimivo kot seks.” Aldous Huxley

“Hvalabogu, da so me vzgajali kot katolika. Seks bo zame vedno nekaj umazanega.” John Waters

Vaše mnenje?

Zakaj mama?

Po hudi tragediji, ki se je ta konec zgodila v Sloveniji, so mnogi po spletnih forumih in portalih spraševali, zakaj sta otroka sploh bila pri mami in ne pri očetu, ki je nedvomno bil primernejši roditelj. To pa je sicer vprašanje, ki ga jaz zastavljam že več let oziroma pišem, da je pri nas edino, kar mamo lahko “stane otroka”, to, da jo zalotijo s heroinsko iglo v žili. V vseh drugih primerih je očetovo skrbništvo nad otrokom znanstvena fantastika. To, da otroka dobi mama, je pri nas nekaj najbolj samoumevnega in če berete forume, na katerih pomoč iščejo tisti, ki se ločujejo, vam je kaj hitro jasno, da ženske sploh ne pomislijo na možnost, da otroci ne bi ostali z njimi. Še več, enakega mnenja so očitno tudi moški.

Nekje sem zasledila podatek, da v Sloveniji 96 odstotkov otrok dodelijo mamam in samo 4 odstotke očetom in da je ta statistika v drugih evropskih država veliko bolj v prid očetom. Imamo v primerjavi z drugimi državami tako dobre mame, tako slabe očete ali pa samo neustrezen sistem? Zakaj mama in zakaj vedno mama?

Trebuščki so trendi!

Saj veste, kako to gre v ženskih časopisih. Nas ženske, ki komaj čakamo, da gremo lahko v trgovino in kupimo nekaj novega, obveščajo o tem, da naši lanski čevlji niso več v modi, da se letos nosijo povsem drugačni in če si jih ne bomo nabavile, bomo pomlad in poletje preživele v hudem modnem prekršku. V enakem modnem prekršku bomo, če bomo nosile svetla krila, kajti letos so moderne kričeče barve. Zdaj ugibam, kajti resnično ne spremljam mode. Ko sem zjutraj naletela na naslov “Trebuščki so trendi”, sem se vprašala … Je potemtakem letos moderno biti noseča?

Ne kondomi, ampak vzdržnost?

Papež Benedikt XVI. je ob svojem prvem obisku Afrike rekel, da delitev kondomov ni pravi odziv v boju z aidsom. Vatikan rešitev za to kugo namreč vidi v spolni vzdržnosti oziroma duhovnem in človeškem prebujenju. Papež je s to izjavo razburil aktiviste, zdravstvene delavce in politike, ki so njegove besede označili za nerealistične, neznanstvene in nevarne. Se strinjate, da kondomi povečujejo možnost tveganega spolnega vedenja ali pa ste mnenja, da se ljudje tako ali tako predajamo tveganemu spolnemu vedenju, ob tem pa se, če smo pametni, zavarujemo s kondomom?

Dol mi visi, če mi visi dol!

Danes sem na forumu prebrala temo ene gospodične, ki jo je bilo izjemno sram novemu partnerju pokazati svoje oprsje, ker se je bala, da se mu bo zdelo premajhno. Prav tako jo je zelo skrbelo nekaj dlak, ki niso tam, kjer bi po njenem smele biti. Premišljevala sem o njeni težavi in na koncu sem ugotovila, da meni pa prav dol visi, če je kaj premajhno ali v mojem primeru prej preveliko, če mi kaj dol visi, če je kaj pomarančasto, če … Čeprav se ta “dol mi visi” sliši tako grdo in se bere, kot da bi mi bilo prav vseeno, kaj si misli moj partner, v bistvu ni mišljeno grdo. Tako razmišljam zato, ker nikoli nisem dobila občutka, da moški, ko so z žensko v postelji, iščejo estetske napake. Se mar motim in jih?

Vaše mnenje o levem mnenju?!?

“To je tema zame”, sem si rekla, ko sem jo zagledala na forumu. Prijazno, olikano in po vseh pravilih, ki jih narekuje pravopis, sem napisala svoje velecenjeno mnenje, vendar je bilo v natančno petih minutah izbrisano. Na to sem se jaz od srca nasmejala, kajti vedno se razveselim, ko vidim, da imam še vedno tako zvestega oboževalca. Včasih me mika, da bi mu poslala svojo fotografijo, da bi videl, koga tako zvesto obožuje, potem pa si rečem: “Eh, saj ni vredno.” Je pa vsekakor vredno debate pismo, ki ga je na forum pripela ena izmed uporabnic. Zato ga zdaj jaz pripenjam vam in čakam na vaše komentarje.

Neplodna mati štirinajstih otrok?!?

Gotovo veste, da so se pred tednom dni v Ameriki rodili osmerčki. Verjetno veste, da so bili rezultat umetne oploditve, kajti njihova mama se je zdravila zaradi neplodnosti. Mogoče pa niste zasledili podatka, da ima njihova mama Nadya Suleman doma že šest otrok, ki so stari med dve in sedem let. Torej jih je zdaj že štirinajst in zanje bo skrbela sama, kajti menda je samska in za nameček še nezaposlena. In kot je njena mama povedala novinarjem, je Nadya obsedena z “zbiranjem” otrok. Je prav, da medicina pomaga tovrstnim zbirateljicam?

Občutite recesijo?

Oče se v Sloveniji ne jemlje resno!

Boštjan M. Zupančič, sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, nekdaj pa tudi moj profesor, je lani v intervjuju za revijo Mladina govoril o odstotnosti očetov v Sloveniji. “Ne kakršnihkoli, ampak očetov, ki so sposobni kaj prepovedati. Ki znajo vzpostaviti Zakon z velikim z.” BMZ nadaljuje: “Oče se na primer v Sloveniji ne jemlje resno. Saj vemo, “mati, kave bi”. Ampak taisti Cankar je neko žensko, ki je bila z njim noseča, v Tivoliju s kolenom tako sunil v trebuh, da je splavila. Strokovno bi rekli, da je bil Cankar, ker je zrasel brez očeta in je ostal v diadi z materjo, predojdipovski. V tem pogledu tako bolne situacije, kot je na Slovenskem, še nisem videl. Veste od kod to prihaja? Pri tlačanskem narodu je oče, takoj ko stopi iz hiše, simbolno kastriran. Od Italijana, od Nemca, od Madžara, od kogarkoli drugega.” Ima BMZ prav, ali v Sloveniji res primanjkuje pravih moških in posledično pravih očetov?

Stari in mladi, skupaj ali narazen?

Če ste si popoldne ogledali prenos inavguracije Baracka Obame, ste mogoče ujeli podatek, da se z njim v Belo hiši seli tudi tašča. In ker pogosto berem, kako snahe udrihajo čez tašče, ker kdaj pa kdaj slišim, kako se moški pritožuje čez njeno mamo, vas sprašujem …  Ali stari in mladi sodijo pod isto streho ali pa bi morali živeti narazen?

Z miško do nakupa!

Na spletu beremo časopise. Gledamo filme in nadaljevanke. Klepetamo na forumih. Navezujemo stike na takšnih in drugačnih temu namenjenih portalih. Iščemo podatke o tem in onem. Tudi bloge pišemo, vsaj nekateri. Pa vendar, splet je tudi posel. Trgovina. Kot povsod drugod nam na spletu nenehno kaj prodajajo. Pravzaprav je dandanes s pritiskom na miško mogoče kupiti že prav vse. Ali kupujete prek spleta? Če je odgovor da, kaj in kje? Če je odgovor ne, zakaj ne?

Bi šle za lepoto tudi pod nož?

Zimske radosti po polžje!

Po napovedih vremenoslovcev je Slovenijo danes pobelil sneg. Po napovedih cinikov so na cestah znova izredne razmere. Po poročanju uradnikov promet poteka brez večjih težav. Po mnenju voznikov so ceste kastrofa. Vožnja iz Kranja do Ljubljane, če sodim po napisanem, traja uro in pol, iz Domžal do Ljubljane dobro uro. Je še enkrat odpovedala zimska služba, kot pravijo nekateri ali pa znamo Slovenci res voziti samo po lepem vremenu, kot pravijo nekateri drugi?

Imaš ali nimaš! aka Dober ljubimec!

Britanska pevka Lily Allen … Ne vprašajte me, katere pesmi poje, ker res ne vem. In tudi ni pomembno. Naj ima dobre pesmi ali ne, novinarje očitno zelo  zanima, kaj meni o tem in onem, tudi o tem, kdo je dober ljubimec. Ker se njeno mnenje o tem v popolnosti ujema z mojim, si je “prislužilo” objavo na blogu. “To ali imaš ali pač nimaš, ne moreš postati dober ljubimec.” Katere so po vašem mnenju odlike dobrega ljubimca? Se strinjate z Lily in menoj, da se moški s tem rodi in da to ni nekaj, česar ga lahko naučiš?

Bi morala ob božiču koga treščiti po gobcu?

Ne vem, kje naj začnem. Naj začnem na koncu in zaključim z začetkom? Ali naj začnem na začetku in, kot se spodobi, končam z zaključkom? Začetek bi bil papežev nagovor kuriji, zaključek pa moje vprašanje, ali moram, kajpak v dobro človeštva, ob božiču treščiti po gobcu kakšnega homoseksualca.

Letošnji božič je očitno v znamenju ekologije. Vse lepo in prav. Ampak je žal ta ekologija dobila dve veji, ena je ekologija okolja, druga pa ekologija človeka. Ekologija okolja bo potekala na naslednji način. Božično drevo na Trgu sv. Petra v Vatikanu bodo po božično-novoletnih praznikih reciklirali in iz njegovega lesa izdelali igrače za revne otroke. Je sploh kdo, ki tega ne pozdravlja? In potem je tukaj še druga ekologija, ekologija človeka. Za katero resnično upam, da je ljudje ne bodo pozdravljali. “Cerkev bi morala ljudi zavarovati pred samouničenjem. Potrebujemo nekakšno ekologijo človeka. Tropski gozdovi zaslužijo našo zaščito. Vendar človek kot stvaritev ne zasluži nič manj. Kot je treba zaščititi gozd, je treba ljudi zaščititi pred homoseksualnostjo,” je dejal papež Benedikt XVI. Zanj so homoseksualci očitno ekološki problem. Jaz pa sem, očitno zmotno, mislila, da je božič čas miru in ljubezni.

Zdaj se odpravljam v trgovino. Kajpak s svojo ekološko vrečko. Varujem okolje. Vendar se sprašujem, ali je to dovolj, kajti s tem rešujem samo okolje. Bi bila mar morala po gobcu treščiti kakšnega homoseksualca in pomagala reševati tudi človeštvo? In če naletim na biološkega ter temu primerno razgradljivega homoseksualca, kaj potem? Jaz pa sem mislila, da bo danes moja edina dilema, kateri kruh naj kupim, Jelenov ali Krjavljev. Šment!

Slovensko-hrvaška vojna na spletu!

Ko je slovenski premier Borut Pahor sporočil, da bo Slovenija dala veto na hrvaška pristopna pogajanja, se je na spletu vnela prava vojna med “nami” in “njimi”. Odprtih je več bojišč. Komentarji pod novicami na spletnih portalih informativnega značaja. Komentarji na spletnih straneh časopisov. Forumi. Blogi. In nenazadnje virtualna različica življenja, Facebook. Aktivno sodelujete v teh bitkah ali ste mogoče opazovalec in jih berete? Menite, da ti spletni bojevniki lahko karkoli dosežejo ali pa gre samo za praznjenje in izražanje jeze nad drugo stranjo? Kaj mislite, kako se bo končal slovensko-hrvaški spor? Tisti pravi, ne spletni.

Kompromisi, pot do sreče ali pekla?

Žena bi imela dva otroka, mož ne bi imel nobenega. Skleneta kompromis in se odločita za enega. Žena bi živela v samem središču Ljubljane, mož bi v gorah. Skleneta kompromis in se odločita za predmestje Ljubljane. Žena bi rdečega BMW-ja, mož bi modrega Saaba. Skeneta kompromis in se odločita za Volvo škrlatne barve. Kajpak, na kompromis pristanemo, ker se nam zdi, da bomo na ta način iztržili vsaj nekaj, kajti sicer bi tvegali, da ostanemo praznih rok. Nam ta vsaj nekaj prinese srečo ali pa je ta vsaj nekaj v resnici pekel, kajti nikoli ne dobimo tistega, kar si želimo?

Kaj je boljše, internet ali seks?

Žal se ne morem pohvaliti, da je vprašanje, ki vam ga zastavljam, zrastlo na mojem zelniku. Ni. Pravkar ga je v moji najljubši oddaji The Situation Room zastavil Jack Cafferty. Ne bom preveč pametovala, ampak bom samo prevedla, kar je povedal.

Nobenega dvoma ni, da je internet temeljito spremenil naša življenja. Internet je postal tako priljubljen, da ga imajo mnogi raje od seksa. Harris Interactive je naredil raziskavo med 2.000 odraslimi. 46 odstotkov žensk jim je povedalo, da se raje za dva tedna odrečejo seksu, kot da bi se za isto obdobje odrekle internetu. Moški imajo očitno vseeno raje seks, samo 30 odstotkov bi raje izbralo abstinenco. Ko je zaključil svoj govor, je Jack zastavil naslednje vprašanje. Kako zelo smo postali odvisni od interneta?

Zelo, Jack, zelo. Vendar ga vseeno ne bi nikoli zamenjala za seks. Še vedno raje “tolčem” po dobrem tiču kot po tipkovnici. A kaj, ko lastniki tičev lomijo srca! Kaj pravite, kaj je boljše, internet ali seks?

Krščenmatiček, porkaduš, saprabolt nazaj …

Ne, nihče me ni razjezil, zelo dobre volje sem. Če bi napisala kakšno krepko, bi jo zato, ker mi je zmanjkalo najljubšega kapučina, vendar bom preživela tudi z manj ljubim, noč bo namreč dolga. Zakaj so torej v naslovu kletvice? Ker želim z vami klepetati o kletvicah in psovkah. Jih uporabljate? Katere? Ob katerih priložnostih? In kdaj vas je sram, če vam kakšna uide? Tristo kosmatih medvedov, križana gora, jebela cesta, porkamizerija, matrvola …

Buško bi bil skoraj dobil buško!

Je dobil, kar si je zaslužil?

Podivjana skupina neznancev je sredi Londona brutalno ubila obsojenega pedofila in mu odrezala genitalije. Njegova nekdanja žena je rekla, da je dobil, kar si je zaslužil. Ob dogodku se je oglasila tudi mati osemletne deklice, ki jo je brutalno umoril pedofil. Bila je izjemno kritična do napadalcev, saj naj bi tovrstni dogodki zelo škodovali njenim prizadevanjem za spremembo zakona o pedofilih, vsak tak napad je namreč razlog več za pedofile, da lahko zahtevajo anonimnost. Je možakar dobil, kar si je zaslužil ali pa je pedofile, kot tudi druge zločince, treba prepustiti prevosodju?

Džamija, DA ali NE?

Džamija bo, poti nazaj ni, pravi župan Zoran Janković. Referendum o džamiji bo, pravi mestni svetnik Mihael Jarc. Zanima me vaše mnenje. Džamija, DA ali NE? Referendum, DA ali NE? Je džamija ustavna pravica slovenskih državljanov muslimanske veroizpovedi? Je prav, da o tej pravici odločamo ljudje na referendumu? In kateri ljudje, samo Ljubljančani ali cela Slovenija? Je v ozadju sporov o džamiji strah pred islamom? Gre za nabiranje političnih točk? Ali samo za željo po ohranitvi slovenske krščanske dediščine? Sinoči so se v oddaji Trenja hudo sprli. Upam, da se mi ne bomo.

Vi bi seksali, on ali ona noče!

Primer, ki ga bom napisala, bo zgolj teoretičen, četudi v bistvu ni. To se namreč pogosto dogaja. Prebrala sem, koliko žensk, ki so sicer srečno poročene, zavrača seks. Veliko. Mož bi, ona ne bi. Gotovo je tudi kar nekaj primerov, ko žena bi, vendar mož ne bi. In zdaj prej omenjeni teoretični primer … Spoznata se, zaljubita se, iskrice se krešejo in kreše se tudi v postelji, avtu, na kavču, mizi, pralnem stroju, povsod. Potem se poročita in izkaže se, da enemu v resnici ni veliko do seksa. Da mu je enkrat na mesec povsem dovolj, mogoče celo veliko preveč. Kaj potem? Kaj naj naredi partner, ki je obljubil, da bo z zakoncev ostal do konca in mu/ji bil zvest? Naj se loči? Naj vara? Naj moleduje? Naj se sprijazni s tem, da bo živel/a brez seksa?