To se zgodi, če zjutraj ne spiješ “kafučina”!

Ženske, ki imajo vse, nimajo pa moža!

Ko sem pred dnevi ob zelo pozni uri zapustila televizijski program, na katerega sem skoraj intervenozno priklopljena, in sicer CNN, se je pred menoj znašla moška zadnjica. Če sem jaz in druge gledalke (moški verjetno te nadaljevanke ne gledajo, če pa že, je nimajo radi) pred oči dobila zadnjico, je Carrie Bradshaw dobila tiča. Tiča moža svoje prijateljice. Ko je Carrie o tem dogodku poročala “lastnici tiča”, je bila izgnana iz hiše, kajti predstavljala je nevarnost. Joj, sem pa tudi trapa. Zakaj vam vse to pišem, ko pa …

Seveda, Seks v mestu. Epizoda, v kateri je bilo predstavljeno to, da mnoge poročene ženske, pa tudi moški, na samske ženske gledajo kot na … Imajo vse, nimajo pa moža, zato v resnici nimajo ničesar. In ko sem danes zjutraj prebrala blog Tine M … Najprej sem se seveda vprašala, ali je tudi ona gledala Carriejine dogodivščine, potem pa sem se odločila, da tudi jaz vam zastavim enako vprašanje. Ali še vedno velja mit, da je za moškega zakon zapor, za žensko pa uresničenje življenjskih sanj?

Smejte se z menoj!

Mala, zvita in predrzna Maja!

Če ne bi vedela, da je danes petek … Današnje jutro se mi zdi tako zelo nedeljsko. Včeraj sem omagala in zaspala že ob osmih, zato ne vem, ali imajo plavalci še vedno tako popolne postave, na spletu pa zdaj ugotavljam, ali je Michael Phelps osvojil še kakšno zlato medaljo. In ker me to jutro spominja na nedeljsko, sem se spomnila nedeljskih juter pred petindvajsetimi leti. Ko je bila najpomembnejša ona …

Nekoč, že dolgo je tega,
v deželi, res ne vemo kje,
živela je čebelica,
imela lepo je ime.
Vsi, ki so jo poznali,
so ji rekli Maja,
mala, zvita in predrzna Maja.
Maja, ki leti, leti,
kamorkoli se ji zdi …

Tako je. Čebelica Maja. Pred mesecem ali dvema sem pri “najdražjem sosedu” brskala med DVD-ji in ugotovila, da imajo celo zbirko Majinih prigod. Mojo kartico je takrat rešila prisotnost mame, ki mi je očitajoče rekla: “Je mogoče, da si že tako zasvojena z zapravljanjem denarja, da boš kupila celo risanke?” In sem skesano DVD-je iz vozička vrnila nazaj na polico. Vendar Majo nekoč bom kupila. Ne v želji, da zapravim čim več denarja. Resnično me zanima, kako bi jo doživljala danes. Predvidevam pa, da ne bi tako zelo “padla noter”, kot sem “padala noter” včasih.

To so bili drugi časi. Ni bilo videorekorderjev, ki bi posneli zamujeno. Zato sem bila pred televizorjem vsaj deset minut prej. Ker nikakor nisem smela zamuditi. In ni bilo video kaset in DVD-jev, zato je bila v sliki Maja samo ob nedeljah zjutraj. V zvoku pa, na srečo, vse dni v tednu, kajti imela sem zbirko vseh njenih audio kaset. Ampak žal je bilo to tudi vse, kar sem imela Majinega. Če bi to bilo danes, bi verjetno imela tudi Majin krožniček, Majin kozarček, Majine brisačke, Majin nahbrtnik, Majino puščico, Majino posteljnino, Majin kopalni plašček, Majine majice, Majine jopice … Joj, kako se današnjim otročičkom gode, ko je vse poslikano z njihovimi junaki.

Priznam, niti se več dobro ne spomnim, kaj je Maja takšnega počela, da me je povsem osvojila. Spominjam se zgodbe o pajkovi mreži. Ter zgodbe o poplavi. Potem pa se konča. In vsekakor bom morala kupiti DVD-je. Vem, da je bila Maja izjemno radovedna in je zato vedno zabredla v težave. Spominjam se, da je imela veliko srce in je zato vedno pomagala. Da ni ubogala. Ter da je imela rada Vilija, ki me, tako mimogrede, izjemno spominja na moja nekdanja fanta. Pa s tem sploh ne mislim, da sta bila trota. Vsekakor pa zase lahko rečem, da sem ji bila vedno podobna. Pametna, zgovorna, predrzna in radovedna. In, kar je po napisanem očitno, nič kaj skromna. Ne, vsekakor bom morala kupiti DVD-je, kajti zdaj, ko pišem o njej, šele vidim, koliko sem pozabila. Naslednjič pa napišem še kaj o Smrkcih, še enih junakih mojega otroštva. Čeprav se mi zdi, da sem tudi njihove dogodivščine pozabila. Veliko DVD-jev bo treba še kupiti.

Michael Phelps pa je res osvojil še eno, torej že šesto, zlato medaljo. Na televiziji pa odbojka, šport, ki sem ga vedno sovražila. Danes se menda končno začne tudi atletika …

Lepo vas pozdravljam s pesmico o Maji.

Ženska, ki si jo potihem želijo mnogi moški!

Ste že brali mojo teorijo o tem, da so vsi moški zreli za domino? Seveda ne prav vsi, večina pa že. Naj še toliko govorijo, da si želijo žensko, ki jim ne bo ukazovala, ne bo nergala, ki bo želela svobodo in jo pustila tudi njim, na koncu se jih večina odloči za takšno, ki zna ukazovati in narediti red. Svoj, kajpak. Predstavljam vam gospo, ki to zna najbolje. Vendar bodite previdni, ko boste brali naslednjo objavo. Paziti morate, da med branjem ne boste imeli neprimernih misli in da se ne boste po naključju podrgnili ob njene stene. Gospa ima namreč povsem nove tapete.

Gospe je ime Hyacinth. O tem, kako se piše, obstajata dve teoriji. Njen mož Richard se je do poroke pisal Bucket (vedro), odkar je njen mož se piše Bouquet (šopek). Ker se je ona tako odločila. In njuno življenje tudi sicer poteka tako, kot se odloči ona. Kaj bo oblekel, kakšen bo njegov konjiček, kaj bo jedel, kako dolgo bo bral časopis … Vse to so odločitve, ki jih namesto njega sprejme ona. In kot vse njej podobne ženske je prepričana, da s tem možu dela uslugo. In kot vse njej podobne ženske verjame, da mož brez nje tako ali tako ne more preživeti. Kot vsi možje takšnih žena tudi on to že dolgo verjame.

In vendar gospe Hyacinth to ni dovolj. Ona ne vlada samo svojemu možu, ampak tudi širši družini in vsem sosedom. Četudi je vse po njeno, vseeno ni zadovoljna. Ni se namreč rodila v plemiški družini, kot bi si zaslužila. Prepričana je, da je to huda napaka. Prav tako ni zadovoljna, ker mož nima dovolj denarja in zato sosede hodijo na dražje počitnice ter se vozijo v boljših avtomobilih. In kar je najhuje … Sorodniki, ki jih ima sicer rada, niso dovolj ugledni, živijo v bedni hiši, ki je za nameček še zelo umazana in razmetana. Zato se jih kajpak mora sramovati. In hudir, vedno se pojavijo tam, kjer bi ona rada naredila dober vtis.

Hyacinth je tako zelo zaverovana sama vase, da nikoli ne opazi, da se je ljudje izogibajo. Ko ji prekinejo zvezo, vedno krivi telefonsko podjetje. Ko pride na pripravo družabnega dogodka in vse dame zbežijo, je prepričana, da so ji šle skuhat čaj. Gospod, ki dostavlja mleko, vstane dve uri prej, da je ne bi srečal. Poštar po prstih hodi do njene hiše, da ga ne bi slišala in prišla ven. Vsega tega ona preprosto ne opazi. Zato pa je izjemno pozorna, da so znamke na vabilih, ki jih pošilja, v ravni črti z ovojnico. Znamke morajo kajpak biti tiste najboljše. Pa četudi vabilo pošilja prvim sosedom in bi jim lahko ovojnico izročila sama. Naj vidijo, da ona uporablja najboljše znamke. In še nekaj morajo videti vsi. Fotografije njenega sina Sheradona. Gospa še nikogar ni spustila iz hiše, ne da bi mu pokazala prav vse albume. Verjemite, veliko jih je. Za tiste, ki za nobeno ceno ne bi vstopili v domovanje zakoncev Bucket, ima v torbici vedno nekaj manjših albumov. Kajpak vsi vedo vse o mladem Sheradonu, ki ga gledalci nikoli ne vidimo, zato pa spremljamo njegove telefonske pogovore z mamo. Gospa Hyacinth je v nenehnih skrbeh za sina. Ali toplo oblečen. Ali si povija kolena. Ali se pridno uči. Predvsem pa jo skrbi, da sin ne bi podlegel čarom deklet. Skrb je kajpak nepotrebna, njen sin je očitno gej. In to je še nekaj, česar ona ne opazi.

Vseh prigod gospe Hyacinth, glavne junakinje nanizanke Keeping up appearances ali po naše Fina gospa, kajpak ni mogoče opisati, treba jih je videti. Vseeno pa mogoče naslednje izjave in dialogi na vaše obraze zvabijo nasmešek.

Hyacinth: Ljudje, ki se trudijo, da bi bili nekaj več, delajo preglavice nam, ki smo nekaj več.Hyacinth: Richard, veš, da imam svojo družino rada. Vendar to ne pomeni, da želim ob belem dnevu biti videna v njihovi družbi.

Hyacinth: Dragi, pazi na staro gospo.
Richard: Kje je? Ne vidim je.
Hyacinth: Vstopila je v trgovino.
Richard: Si mislila, da se bom zaletel v izložbo?

Hyacinth: Če bi me kdo pomotoma imel za plemkinjo, jim ne govori, da to nisem. Samo zmedel jih boš.

Hyacinth: Pazite na pešca.
Župnik: Kje je?
Hyacinth: Na pločniku.
Župnik: Mar ni prav, da je tam?

Hyacinth: Oglasiti se moram. Gotovo kliče kdo pomemben.

On je čisto pravi moški!

Poročen je. In z otrokoma. Ženi ni treba hoditi v službo. Tudi doma ji ni treba delati. Kajti preprosto ne utegne. Preveč zanimivih oddaj je namreč na televiziji. In preveč bonbonov je treba pojesti. On dela. Od jutra do mraka. Zajtrka ne dobi. Večerje tudi ne. Zasluži premalo. Pač prodaja ženske čevlje. Ženske, ki prihajajo v njegovo trgovino, so po pravilu debele. In po pravilu trdijo, da imajo za dve številki manjšo nogo. Kar v hudih mukah zasluži, mu poberejo žena in otroka. Lačen je. Zelo je lačen. Vedno je lačen, kajti njegova žena ne more kuhati. Alergična je namreč na dim, vendar je ta alergija ne ovira pri kajenju. Ko je ne muči alergija, se pokvari štedilnik, povsem “po naključju” se namreč izključi iz elektrike. Vse bi lahko bilo drugače, čakala ga je uspešna kariera športnika, a kaj, ko je svojemu dekletu naredil otroka in si za nameček zlomil še nogo. Prekletstvo, pač. Bundyjevo prekletstvo. Tako je, ta čisto pravi moški je Al Bundy.

Na vse pretege se trudi, da bi se izognil seksu z ženo. Nenehno sanjari o plavolaskah z dolgimi nogami in bujnim oprsjem, vendar nikoli ne prevara žene, ko se mu za to ponudi priložnost. Smrči, neznosno smrči. Noge mu smrdijo, neznosno smrdijo. Ne umiva se prav rad. Tudi preoblačenja ne mara. Roko na srce, ker žena ne pere, tudi nima čistih oblačil. Rad gleda nogomet, tisti ameriški. Rad hodi v slačiklube. Rad pije pivo.

Že veste, kdo je ta Al Bundy? Kajpak glavni junak humoristične nanizanke Married with children ali pri nas Družina za umret. Z enajstimi sezonami in 259 epizodami velja za najdlje predvajano situacijska komedijo, v kateri so nas ob Alu Bundyju zabavali tudi njegova žena Peggy Bundy, njuna otroka Kelly Bundy in Bud Bundy ter njihova soseda.

Jaz nimam navade gledati televizije. V bistvu je sploh ne gledam, če odmislimo nogomet. Zato pa toliko raje gledam humoristične nanizanke iz svoje bogate zbirke. In ker se trenutno zabavam z Bundyji, nekaj citatov, ki bodo, upam, zabavali tudi vas.

Najbolj pogoste izjave čisto pravega moškega Ala Bundyja …

Ne, Peg.

Pojdi proč, Peg.

Dom je za moškega krsta.

Ženske. Ne moreš živeti brez njih … Konec.

Ženske. Ne moreš živeti brez njih, ne moreš jih odpeljati v Kanado.

Ženske. Ne moreš živeti brez njih, ne moreš jih pobiti.

Sovražim življenje, življenje sovraži mene.

Tako sem lačen, da bi jedel zelenjavo.

Opere ni konec, dokler ne zaspi zadnji heteroseksualec.

Peljal sem se domov. Bog ve, zakaj.

Peg, poročena sva sedemnajst let. Mar ne bi bila samo prijatelja?

In nekaj pogovorov zakoncev Bundy …

Al: Sem ti danes že rekel, da te ljubim?
Peg: Ne.
Al: Dobro.

Peg: Al, seksati hočem.
Al: Jaz tudi, vendar te s tem ne obremenjujem.

Peg: Me boš pogrešal?
Al: Ne morem, dokler končno že enkrat ne odideš.