Martinovo kot državni praznik?

Najprej se vam moram opravičiti, ker resnično ne vem, kdaj je pravzaprav praznik svetega Martina. Prepričana sem bila, da je bil prejšnji konec tedna, potem pa se mi je zdelo, da je mogoče vseeno ta konec tedna in ko sem vprašala nekoga, ki je ravno tako strokoven kot jaz, sem izvedela, da … Odgovor je bil: “Tako prejšnji kot ta.” Pa saj me v bistvu sploh ne zanima, kdaj je, kajti praznovati ne mislim. Vprašam zato, da vem, kdaj ni pametno ob večernih urah biti na cesti. O praznikih, ki jih ne praznujem, ponavadi ne pišem, ampak tokrat moram. V roke mi je prišel brezplačnik Dobro jutro, v katerem sem prebrala, da nekateri želijo praznik pijancev, kakor mu jaz pravim, povzdigniti v državni praznik. Menda bi bilo to izjemno dobro za turizem. Zakaj, se sprašujete?

Citiram podžupana Nove Gorice Mateja Arčona: “Z dobro organiziranim tednom martinovanja, ko bi se po različnih lokacijah po Sloveniji zvrstili različni dogodki, bi tujim in slovenskim gostom predstavili slovenska vina, kulinariko in bogato kulturno dediščino. Solidne cestne povezave omogočajo gostu, da v dveh ali treh dneh obrede pestro krajino in okusi neverjetno raznovrstne vinske sorte ter spozna filozofijo posameznih vinarjev.” Njihov cilj je torej, da bi se ljudje še bolj množično vozili od vinarja do vinarja po solidnih cestnih povezavah. Trezni? Seveda ne. Mar naše ceste niso dale že preveč mrtvih in invalidov? Lahko bi citirala tudi velike besede o kulturi pitja, ki jo želijo privzgojiti predvsem mladim, vendar tega ne bom storila, kajti to so samo besede. Dejansko stanje je namreč drugačno. Pijejo, da se napijejo in potem pijani sedejo v avto. Ne, takšnega praznika resnično ne potrebujemo.

Če se jutri odpravljate martinovat in ste v dilemi avto ali taksi, obiščite spletno stran zavoda Varna pot. Videli boste, da dileme v resnici ni. Taksi.